Victoria je morala opraviti še njeno ne precej ljubo opravilo. Nakupiti je morala nemogoče težak paket knjig za peti letnik in to je ni nič kaj preveč veselilo. Ko je vstopila v trgovino in zazvončkljala z zvončkom na vratih, si je močno odahnila. Upala je, da na ravno tisti dan ne bo nobene slavne osebnosti in sreča se ji je prijazno nasmihala v obraz, ki jo je popolnona uničila z ogorčenim pogledom na vrtoglavo dolg spisek učbenikov. Ker se je seveda vpisala na nego čarobnih bitij, ki jo jim po tretjem letniku kruto odvzamejo in stare rune je imela še nekaj kjig več, ki jih bo morala po paketih vlačiti po vsej prečni ulici. Prodajalcu je pomagnila, naj ji pride pomagat. "Gospodična?" Victoria mu je podala spisek. "Knjige za peti letnik in še izbirne predmete prosim." Prodajalec je tekel na vse strani po trgovini in ji kakor hitro je lahko prinašal najrazličnejše vrste knjig, medtem ko je Victoria nepotrpežjivo čakala. Ko je končal mu je izročila denar in se brez kakoršnihkoli besed pod težo knjig opotekla iz trgovine.

Poskočen korak je bil ta dan pri Alice vse pogostejši. Ko je odvihrala iz trgovine s kotli, se je sama pri sebi prepričala, da s prodajalci ni nobene zabave, razen ob redkih priložnostih, ko se opotekaje spotikajo ob raznorazne izdelke, ki jih ponujajo njihove trgovine. Sama pri sebi se je nasmehnila ob spominu na obraz do skrajnosti osuplega in ogorčenega obraza prodajalca, ko je zapustila njegovo trgovino. Tedaj je pomislila na svoje namene in pohitela proti čarovniški knjigarni, saj ni bila prepričana, koliko svobode ji njena mati še dopusti. Alicina misel na mamo je bila vsekakor vredna poštenega zavoja z očmi, kakršnega je tudi naredila, še zlasti ob trenutkih njenih izpadov skrbi in neodobravanja. Kmalu je zagledala knjigarno, cilj njenega hitenja. Popolnoma je pozabila na svoje misli in se kratek čas ustavila pred izložbo držeč nov kotliček v rokah. Ko je stopila skozi vrata Lepopisa in pivnika je nelagodno ošinila zvonček, ki je ob vsakem vstopu in izstopu iz trgovine oživel in glasno zacingljal. Nikoli si ni mogla razložiti, zakaj se te presneti cingljajoči kozarci čisto po naključju pojavljajo v vseh trgovinah, kamor je namenjena. Malo se je razgledala po notranjosti trgovine, ki je vsebovala omare polne učbenikov, knjig in ostalega papirja, majhno blagajno skoraj popolnoma skrito za gorami literature in natisnjenih modrosti in manjše police, ki so vse te stvari razkazovale vsem mimoidočim, ki so se z zanimanjem ozirali proti izložbam. Stopila je do prodajalca, ki si je dal opravka z zajetnim kupom papirjev, ki so ob Alinem prihodu pričeli frčati na vse strani. ''Dajte, naj vam pomagam.'' Na da bi počakala na odgovor se je že sklonila k rastrosenim listom, ter jih pričela zlagati na kup, s čimer si je prislužila zamomljano zahvalo. Ko je ponovno imela proste roke, je segla v svojo torbico po seznam ogromne gore samih pametovanj, laži, butastih učnih snovi in receptov za, v večini, smrdeče napoje, ali krajše: seznam učbenikov. Z zmagoslavnim ''Aha!'' ga je izpulila iz globin, ter ga s širokim nasmehom na obrazu pomolila prodajalcu pod nos. ''Tole, prosim, pa še vse potrebno za nego živali ter ostale izbirne predmete - saj so vsi napisani.'' Nato se je brez pretirane naglice pričela z rahlo zaigranim zanimanjem ozirati po prodajalni, medtem pa je knjigarnar drvel od police, do police in zbiral učbenike z vrtoglavo dolgega seznama. Ko je končal, je z naročjem zvrhano polnim knjig prisopihal do svoje blagajne, kjer je potrebščine prevzela Alice in si jih drugo za drugo žvižgaje pospravljala v začarano torbico. Na hitro je preletela seznam, da bi preverila, če ji kaj manjka, plačala prodajalcu, še vedno zadihanem od dirjanja in iskanja učbenikov, ob odhodu skoraj snela vrata s tečajev in se smehljaje odpravila po nadaljnih nakupih.

Delphine je vstopila v knjigarno Lepopis in pivnik ter sporoti brala seznam učbenikov za 5. letnik Bradavičarke. Stopila je do prodajalca ter mu podala seznam učbenikov. "Učbenike za 5. letnik Bradavičarke, prosim. Sploh pa je vse napisano." Je rekla ter opazovala, kako je prodajalec iskal učbenike po celi knjigarnji ter tekel sem ter tja. Ta čas seje rjavolaska malce sprehodila med policami ter pregledala nekaj knjig. Z nekaj mislim na več ducatov-in na koncu se je odločila za šest knjig, od teka pet zelo debelih in eno bolj tanko. Tako je nekaj minut čakala še prodajalca, da je zbral vse učbenike. Nato ji je zaračunal le te in knjige in zatem je odšla. Opraviti je morala še nekaj nakupov, nato pa ujeti še vlak za Bradavičarko. Ah, komaj je čakala, da se vrne tja...