Dnevna soba

Vic je nelagodno skoraj priletela skozi vrata. Nenormalno zanjo se je opotekala in se nekoliko koravo zvrnila v ženske spalnice. Iz kovčka je na hitro zmetala obleke in jih potisnila v nekoliko nagnito omaro poleg postelje. Ni bilo važno, če jo je kdo gledal. Že tako bo zamudila izbirni predmet, na prvo uro pa res ni smela zamuditi. Ko je končno našla vse potrebne stvari je dobesedno padla v kopalnico. Barvo oči si je spremenila v dolgočasno sivkasto rjavo, lase pa si obarvala na temno rjavo prek katerih so padali elegantni valovi. Iz sebe je vrgla oblačila in se na hitro oprhala ter si uredila obraz. Oblekla se je v njeno nekoliko prirejeno šolsko uniformo in si za konec lase zapletla v eleganten vozel, da so ji na obraz sedaj padali če še nakodrani prameni. Zavzdihnila je v pogledu, ki jo je gledal iz ogledala. Nekoliko si je poravnala uniformo potem pa nenadno planila iz kopalnice. V črno platneno torbo je nametala vse učbenike in pergamentne zvitke, ki jih je potrebovala. Za povrh je okrok obrnila še celo spalnico, ko je iskala svoje sveže črnilo, ki ga je kupila na prečni ulici. Nato je čisto počasi iz varnega mesta v kovčku povlekla lepo negovano Heimsevo pero, ki ji ga je odvrgel, ko je nujno potrebovala pero. Spravila ga je v majhno ampak poldolgovato skrinjico. Oddivjala je po stonicah na vzdol in se iz ječ pognala pouku naproti.

Nasmehnila se je, ko ji je namignil, da se nebi rabila spremeniti. "Ah, saj to mi je jasno, samo ne bi rada videla, da določeni spolzgadovci vejo, da sem bila pri vas. Nismo vsi v najboljših odnosih..." Preden jo je popeljal v dom je še enkrat pomislila in si lase obarvala v divje rdeče, potem pa mu sledila skozi zdaj odprt prehod.

Dnevna soba je bila taka, kot se je je spominjala. Prostorna, udobna, posejana z usnjenimi črnimi kavči in z enim samim kaminom, ki sobe ni prav dosti ogrel. Po foteljih so poležavali samo še redki študentje, ki pa so Arona gledali v očitajočem 'pa ne že spet' smislu. Tako kot on jim je tudi sama namenila samo nesramen nasmešek in temnolascu sledila v spalnice. Njegova soba je imela štiri zelene postelje z baldahinom, vendar nobena od njih trenutno ni bila zasedena. Katera je njegova ji je pokazal z rahlim potiskom, da je sedla nanjo, potem pa zasedel mesto poleg nje. Provokativno jo je vprašal, kaj bi počela zdaj in ponudila mu je preprost odgovor. Povlekla ga je za kravato in ga strastno poljubila. Saj je vedel kakšna je, vedel je da ji je všeč in lahko bi seveda pričakoval kaj podobnega. Ko se je malce odmaknila od njega je na njenem obrazu kraljeval pretkan nasmešek. "Ko si me pripeljal noter, je bilo vsem jasno, kaj bova počela. Zakaj bi jih razočarala?".

Z zanimanjem jo je pogledal, ko je komentirala sendviče. "Pa ne da si vegatarijanka?". Skomignil je z rameni. "Tudi jaz mesa ne maram posebej, ampak če ga ne bi jedel bi zaradi pomanjkanja beljakovin umrl." Zasmejal se je, potem pa oob njenem komentarju in boksi bruhnil v huronski krohot. Ko se je uspel malo umiriti ji je režeč se odgovoril. "Sploh ne, samo rad delam. In sploh itak izgleda do konca seksi...." Samovšečno se je zarežal in poslušal njeno razlago o Quiddichu v družini, ni pa spregledal tudi njemu namenjenega vprašanja. "Ne, nimam 'gnile' metle. Sem ponosni lastnik Thunder Furya, za nevedneže naslednika Ognjene Strele." Ob naslednjem predlogu, ki je prišel iz njenih ust se je navdušeno nasmehnil. "Se popolnoma strinjam, tukaj je postalo dolgčas." Vstal je, vzel svojo vrečko s sendviči, potem pa pograbil še pladenj z naravnost božanskimi piškoti. "Za vsak slučaj..." se je zarežal.

Pobrala sta se iz kuhinje in po najbližjih stopnicah zdrsnila v ledene ječe. "Coming hoooome..." si je Alex potiho prepeval eno njegovih ljubih bunkeljskih pesmi, medtem ko sta že skoraj prišla do vhoda v dom. "Srebrn jezik!" Na njegov rezek šepet se je začela odpirati razpoka, ki je bila vedno večja, dokler nista z lahkoto stopila skozi. Dnevna soba je bila ob dveh zjutraj seveda popolnoma prazna in razkomotila sta se na velikem fotelju tik pred kaminom. "Misliš da bova danes sploh kaj spala?" jo je igrivo vprašal in se brez zadržkov ulegel v njeno naročje, z roko pa segel na tla po piškot s pladnja.

"Napol... predvsem ne maram rdečega mesa, ostalo pa še nekako pogoltnem." Zrežala se mu je v obraz. "Thunder Fury... uf... dobra. Ampak vseeno. Jaz imam metlo, ki je povsem verjetno ne poznaš. Moj oče izdeluje drugačne prototipe." Sunila je še košček potičke in si ga zatlačila v usta, ko je pogoltnila je priterdila njegovi pritrditvi "Pojdiva."

Zavila sta proti ječam kjer je domače zaudarjalo po vlagi in algah. "Ljubo doma, kdor ga ima." Vsatopila sta v popolnoma prazno dnevno sobo kjer je vladala spokojna tišina. Zavila je proti enemu od udobnih usnjenih stolov. "Misliš da bova danes sploh kaj spala?" jo je vprašal Alex. "Jaz že ne. Veliko noči sem že prebedela in to zaporedoma. Se mi ne da spati." Takrat se je Alex zabrisal v njeno naročje in ji skoraj popeštal noge. Od bolečine je priperla oči in stisnila zobe. "Dokončno sem se odločila, da imaš preveč mišične mase. Če se ne misliš malo sproščati te bom zredila s temi piškoti." Pri teh besedah je vzela piškot in ga lahkotno grickala. Po nekaj časa ji je postalo dolgčas in si je dala opravka z Alexovimi lasmi "Se ti sploh kdaj zravnajo!?" Brez, da bi čakala na njegov odgovor se je ponovno začela igrati z njimi.

Po dnevni sobi se je razlegel pridušen smeh, ko je Victoria v bolečini komentirala težo njegovih mišic. To dekle ga je samo v eni noči že vsaj petkrat spravilo v čisto iskren krohot. Mogoče bi pa lahko dejansko postala dobra prijatelja... Očitno ji je postalo dolgčas, saj se je začela igračkati z njegovimi lasmi, vendar kot je bilo zanjo očitno značilno hitro pokomentirala. "Seveda se zravnajo!", se je zarežal. "Kadar nanje zlijem eno tono gela." Tudi sam je segel po piškot in ga počasi grizljal, medtem pa užival v dotiku njenih dolgih prstov, ki so bili zapleteni v njegove temne pramene. Moral si je priznati, da ga je zelo privlačila. Ne samo telesno, tudi kot oseba je bila nadvse atraktivna, vendar se je hitro opomnil, da je ponavadi tako ali tako nesramna mrha. Stresel je z glavo in se dvignil v sedeči položaj, preden se je obrnil proti Victorii. "Nesramno idejo imam..." Vstal je s fotelja in se počasi odpravil proti vhodu v ženske spalnice. Kot je slišal, so nekateri domovi fantom onemogočali vstop v dekliške spalnice in v mislih se je že stokrat zahvalil Salazarju Spolzgadu, da njihov dom ni imel nikakršnega takega sistema. Ne ozirajoč se na to, ali mu temnolaska sledi ali ne je stopil na temni hodnik in zavil v prvo dekliško spalnico. Spolzgadovke iz prvih letnikov so spokojno spale in globoko dihale v svojih udobnih posteljah. "Lušno..." je zamrmral in se odpravil proti omari, ki mu je bila najbližje. Odprl je enega od predalov in takoj našel, kar je iskal. Z nesramnim izrazom na obrazu je v rokah dvignil šop rožnatih spodnjih hlačk z mašnicami in srčki. Hitro je smuknil iz sobe in pohitel v fantovski del, v sobo skoraj na koncu hodnika, kjer je bila ena postelja prazna. Tiho se je splazil k omari svojega najbolj nadležnega cimra in nekaj časa brskal, dokler ni našel spodnjic. Ohlapne sive in bele boksarice je zamenjal z rožnatimi hlačkami in se samozadovoljno nasmehnil.

"Že vem kaj lahko počneva. Dajva na tvoje lase eno tono gela." je po njegovi pripombi dodala Victoria. Takrat se je spomnil nesramno idejo. Neslišno mu je sledila in zadrževla smeh, ko je najbolj nadležnim spolzgadovcem zamenjal spodnjice. "Hej... tudi sama hočem biti del tega. Narediva katastrofo. Ko se bodo zbudili ne bodo vedeli kaj jih je zadelo." je čisto potiho zašepetala Vic. Kot prvo je iz svoje toaletne torbice izvlekla najbolj ogabno pasto za zobe, ki ji jo je zapakirala mama ker se z njeno ni strinjala. Vsem najbolj tečnim zelencem je v roke našpricala nekaj paste. Ko bodo jutri zazehali z roko pred usta bodo zelo presenečeni. Nekaj paste je dodala še na stikala od luči "Klasika vedno užge." Njeno hehetanje je sedaj odmevalo iz kopalnice kjer je paste za zobe zamenjala z kremami proti mozoljem. Takrat je naredila nered še v dekliških spalnicah. Kot prvo jim je skrila vsa ogabno rozasta ličila, ki so jih tako oboževale, kot drugo jim je zamešala prtljago in komaj čakala na trenutek, ko bo lahko na jutro opazovala kako se glasno prepirajo, misloč da kradejo druga drugi. Pomaknila se je nazaj proti Alexu in šepnila "Mislim, da je to začetek dobrega prijateljstva, še posebaj zato ker si me spravil v smeh večrat kot pet različnih ljudi v enem letu." Ponovno je ozrla mojstrovino, potem pa še dodala "Zakaj pa smo spolzgadovci, če tega ne pokažemo navzven." Sledil je še nesramen nasmešek.

Aron se je zdolgočaseno in utrujeno vračal iz zabave kjer so vsi razen njega zaspali kar na mestu. Ne da bi se spominjal kako se je pojavil pred vrati v ječe in tiho zašepetal geslo. Zehajoče je vstopil v zeleno in smrdečo dnevo sobo kjer mu je skozi nosnice pronical nemogoč smrad po vlagi in algah. Počasi si je pomel oči. Kdo je pustil na mizi piškote, ki jih preden je odšel ni bilo na mizi. Iz območja spalnic pa se je zaslišal zelo znan nesramen hehet. Takoj po tem še nekakšno premetavanja in še več nesramnega režanja. Iz za hlač je Aron sunkovito potegnil palico in čisto potiho stopal po stopnicah, ki so potiho škripale pod njegovimi nogami. Seveda..., pred njim je stala Victoria in neki fant, ki ga je poznal samo iz ekipe. Razgledal se je po spalnicah in zagledal pravo malo katastrofo "eeemmm... bi mi lahko razložila zakaj delata nered." Med tem je pogledal še Victorio in fanta, ki je stal poleg nje "Še eden? Nimaš kaj boljšega za početi?"

[upam da nimata proti če se vama pridružim Vic je rekla da nima kaj pa ti Alex?]

"eeemmm... bi mi lahko razložila zakaj delata nered." Victorio je ta stavek tako prestrašil, da je skočila pokonci in med tem že povlekla palico izpod plašča. Po glasu sodeč je za njo stal fant. Ampak to jo ni brigalo, podrla ga je na tla, da sta se oba zverižila na mestu. Hitro se je predramila in potisnila fantu palico v lice. "Aron!?" Pod njo je ležal zmeden Aron, ki jo je nevedno opazoval. Prepoznala ga je vendar oprijema ni spustila "Kot prvo Aron..." Je z ostudnostjo v njenem glasu izgovorila njegovo ime "... Alex je moj prijatelj in kod drugo, tebe ni bilo in se v tvoje stvari nisva umešavala in se zato tudi ti ne boš in tretjič pa vendarle ne zadnjič..." Stisnjenimi zobmi je izpljunila besede "... nikoli, ampak [i]nikoli[/i, ne. poizkušaj. mojih. refleksov." Takrat je vstala iz njega in pustila, da je vstal iz mesta "Kaj, če bi se pobrala Alex, tukaj je začelo smrdeti." je s pogledom ošinila Arona. "Sovražim te Aron. Zmeraj se pojaviš tam kjer ni treba in zmeraj mi najedaš. Želim si, da te ne bi nikoli spoznala, tisto na vlaku si pa lahko, kot sem ponovila že lepo število, lahko. nekam. utakneš." Takrat se je spomnila, da so se srečali čisto namnoma pa vendar je govoril z njima. Namenila mu je samo še eno zadnjo besedo "Spokaj."

Alex se je zlobno nasmehnil, ko je opazil, da se je tudi ona lotila dela. Medtem ko si je dala opravka z zobno pasto je on zamenjal še druga oblačila, kavbojke za mini krilca, spodnje majice za modrce, srajce za oprijete majčke. Victoria je bila očitno polna idej saj je imela sedaj polne roke ličil, ki jih je skrivala dekletom. Iz rok ji je izmaknil najbolj kričečo šminko in temno barvico za oči, točno vedoč kaj bo naredil z njimi. Dekletom je z barvico začel risati košate brke in brade, fante pa je površno napackal po ustnicah. Počasi sta stopila nazaj in si zadovoljno ogledala kaos, ki sta ga povzročila. Ob njeni izjavi se je malce nasmehnil in ji udaril v stisnjeno pest. Na hitro je pogledal na uro, ki je visela v dnevni in zavzdihnil. "Minila bo vsaj še ura preden se kdo zbudi, veš..." Naenkrat je za njima slišal moški glas, vendar ko se je obrnil je na fantu že sedela Vic in mu palico tiščala v lice. Zaničevalno je prhnil. "Resno? Še punca te lahko premaga?" se mu je zarežal in z zanimanjem prisluhnil prepiru, ki se je začel med njima, saj sta se očitno poznala že od prej. Med sikanjem se je obrnila k njemu in predlagala, da izgineta. "Z veseljem, mon cherie, ampak kam?" Zarežal se je, saj je vedel da jo bo s tem verjetno znerviral, vendar se ni mogel upreti izzivanju. "Zajtrka ne bo še eno uro... Lahko bi šla na sprehod na zrak, tukaj je res začelo smrdeti..." Odpravila sta se proti izhodu, tik preden sta izginila skozi luknjo pa se je Alex še enkrat obrnil. "Mislim, da lahko brez problema rečem, da te ni bilo lepo spoznati, Aron."

Ni trajalo dolgo, preden sta se izmuznila ven, kjer se je noč čisto počasi prelivala v jutro in zagazila v svež sneg, ki je očitno zapadel v prejšnjih urah. "In, od kje ga poznaš?"

[nč proti, čeprou sva te odpikala xD najbol bedn filing je pa tisto k že napišš ceu post in pol ugotoviš da sta bla umes še dva nova in morš use od začetka ]

Izza mize ga je potegnila tako sunkovito, da je komaj še uspel pograbiti rogljiček, preden sta že tekla po hodniku in navzdol v ječe. Ona je na hitro iztisnila geslo in že sta se malodane zvrnila v dnevno sobo. Usedel se je na fotelj, s katerega je imel odličen razgled na hodnike obojih spalnic in enostavno čakal, da se začnejo prebujati. Medtem je imel čas tudi, da se je užitkarsko lotil rogljička. Ravno pa, ko ga je hotel ugrizniti, se je iz desnega dela zaslišal visok dekliški krik. Zadovoljno se je zarežal in se nagnil malo bolj tja, da bi lahko bolje videl, kaj se dogaja. Iz ene od sob je privihrala punca, verjetno tretji ali četrti letnik, ki je imela okoli ust pelo packo zobne paste, na bradi pa dobro oblikovano kozjo bradico. "KDO MI JE TO NAREDIL???!!!!" Zadrla se je tako glasno, da ni zbudilla samo celega doma temveč gotovo tudi kogarkoli v ječah. Alex se je hitro nagnil nazah in si v usta zatlačil rogljiček, da se nebi začel na ves glas režati. "Pa se je začelo..." je prišepnil temnolaski.

"Bi sploh lahko bilo še boljše." Zadrževala je krohot, ki se je slišal samo v njenih mislih. Drugo kar se je slišalo je bilo zafrkavanje in krohotanje fantov, ki so se smejali svojemu cimru, ki je iz predala potegnil čipkaste spodnjice. Vsi so bili popacani s pasto za zobe in ta je zaudarjala čez cel spolzgadovski dom. Takrat je iz spalnice priteklo nekaj fantov, ki so kar na hodnik izbruhali svoje 'zobne' paste. "JAMES!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! To je tvoja krema za mozolje ti podlež." Sledila je še večja katastrofa iz dekliških spalnic so se zaslišali nečloveški dekliški kriki. "Jane! Vrni mi mojo prtljago! Sem vedela, da si bila vedno ljubosumna na moje stvari!" in še več kričanja "LJUBOSUMNA?! Na tvoje stvari?!!!! Še na kmetove stvari bi bila laže ljubosumna!" Victoria je smeh še komaj zadrževala v sebi "PRASICE! Vrnite mi ličila ali ste tako revne, da si ne morate kupiti svojih!!!" Iz fantovskih spalnic pa so se prav tako slišali prepiri in spahovanje, neki fant pa se je izgovarjal "Te spodnjice niso moje... Ne-ne-kdo jih je m-m-moral zamenjati." To je bila res katastrofa "Fantje podleži! Gotovo so nam oni tole pripravili" Še več zabave. Fantje in dekleta so se skoraj ob istem času napadli, da so se prepletali glasovi prek vseh vsake toliko časa se je zaslišalo kakšen del besedic "Prasci malomarni... BEDAKI ZABITI BREZ MOŽGANOV." Takrat se Victoria ni mogla več zadrževati, planila je v tak krohot, da jo je vse bolelo. Hrana, ki ji je ostala iz zajtrka se ji je zaletela, da je medtem glasno kašljala in se dušila od smeha.

Začel se je vsesplošni kaos. Fantje so se zmerjali, dekleta so se drla, potem pa so se naenkrat vsi odločili, da je za potegavščino kriv nasprotni spol in se skoraj istočasno zagnali drug v drugega. Na začetku so sicer samo kričali, vendar so se kaj kmalu lotili tudi fizičnih oblik nasilja in že so se valjali po tleh ali se vlekli za lase. Victoria je že izgubila samokontrolo in se je režala kot zmešana, njemu pa tudi ni uspelo zdržati prav dolgo, preden je bruhnil v krohot. Naenkrat pa je začutil, da ga je nekdo za rob majice grobo potegnil s kavča in mu primazal močno klofuto. "Kaj se pa ti režiš, a? Se ti zdi smešno? Daj, priznaj da ste fantje to naredili!!" Udarec še na drugo lice. Alex je osuplo bulil v rdečelaso dekle in presenečeno ugotovil, da jo pozna, navkljub francoskim brčicam na njenem obrazu. "Claire?" Tudi ona se je očitno šele zdaj zavedela, nad kom se znaša, njen prijem na majici je popustil in obraz se ji je omehčal. Temnolasec je to takoj izkoristil, da mu priložnost ne bi ušla. "Sto let te že nisem videl! Kako to, da nisi več na Beuxbatonsu? In bog, kako si se spremenila! Nazadnje se te spomnim s čisto kratkimi lasmi!" Na videz zmedeno se je ozrl okoli, preden je nadaljeval. "Kaj se tukaj sploh dogaja? Ravno sem prišel z zajtrka, ko sem videl tale pretep sredi dnevne..." Claire ga je nekaj sekund samo zasanjano opazovala, preden je sploh dojela, da jo je nekaj vprašal. O ja, njo si je znal oviti okoli prsta.

Njena družina je bila že desetletja dobra prijateljica Dumontov in poznala sta se že od malega. In že odkar je Alex pomnil, je bila čisto zatreskana vanj. Ko se je končno zbrala, se je ozrla nazaj k prepirajoči se gruči. "Pravzaprav ne vem. Zbudile smo se porisane, z zamešanimi stvarmi in skritimi ličili. Predvidevamo, da so krivi fantje, čeprav v bistvu nimamo pojma." Na obraz se mu je prikazal čisto otroški trmast izraz, ko ji je odgovoril. "In ti si me šla klofutat, samo zato ker sem fant? Ni fer..." je zamrmral in na prih užaljeno prekrižal roke. Že se je začela na veliko opravičevati, ko jo je od zadaj zgrabil nek fant in izginila je v gruči. Ko si je streznil glavo in poravnal majico se je obrnil, da bi videl kaj se dogaja z Vic.

Victoria se je od bolečega režanja zvrnila na tleh nakar se je za njo pokazal neki fant, ki se ga je iz nekje spomnila "O... James, kako kaj ljubezensko življenje." Nesramno se mu je režala, ko je ta pobegnil stran. Včasih je bil ta na življenje in smrt zaljubljen vanjo ta pa ga je seveda kot tudi vse druge fante odvrgla kot stare spodnjice. Obrnila se je proti Alexu s širokim nasmeškom, ki je skoraj v trenutku zbledel. Pogovarjal se je z dekletom z oranžnimi lasmi. Na obrazu je imela narisane tanke francoske brčice. Čisto očarano je gledala temnolasca, ki jo je očitno poznal že dolgo časa. Ko se je obrnil nazaj proti Vic je imela ta na obrazu grimaso, ki se naredi pred navalom smeha. Hitro si je zatlačila žemljico v usta, ki je zadušila nesramen hehet. Takrat jo je še nekdo potegnil od zadaj in jo podrl po tleh "Punce tepeš strahopetec." Se je drla Victoria in poskušala izvleči palico. Ampak bilo je že prepozno. Preden se je lahko zavedala se je že premetavala v kupu, kjer so se med seboj ravsali fantje in dekleta. Ni ji preostalo drugega kot, da si nekako poskuša izboriti pot ven. Pograbila je veliko mastno bukvico in lopnila najbljižjega fanta, ki je očitno tudi čisto ponesreči pristal v pretepu "Upsi... Oprosti Aron." Z nesramnim režanjem je nanj spustila knjigo in se odpravila ven iz kupa. Takoj, ko je kazalo, da ji bo uspelo so po njej grabile vsaj štiri različne moške roke. Sedaj je bila besna, tudi ona je podla enega po tleh in se skupaj z ostalimi drla "Bebci! Idioti! Gnide!..." Ampak tokrat se je Vic drla na Alexa "Ne samo stati na mestu! Naredi kaj!"

Temnolaska je sedela tam na tleh in se mu režala naravnost v obraz. Že ji je mislil pripomniti kaj nesramnega, ko jo je nekdo zgrabil in potegnil v gručo. Alex se je samo presenečeno oziral, upajoč da jo bo kje opazil in kmalu se je spet prikazala v bližini. Ne za dolgo. Nekdo jo je podrl na tla in deroč se ga je tepla. Šele takrat pa mu je postalo jasno, da se dere nanj in vsočil je ter fanta malodane vrgel z nje in ji pomagal na noge. Takrat pa so se naenkrat vsi ustavili. "Kaj se tukaj dogaja?" Vprašanje se je zaničljivo izvilo iz ust profesorja Rawsa, ki je stal pri vhodu v dom. Počasi se jim je začel približevati. "Ni tukaj nikogar, ki bi mi znal povedati? Gospodična predstavnica morda?" je svoje oči ledeno zapičil v Victorio, ki je nepremično stala poleg njega. Profesor jih je hladno premeril z očmi. "Kakšni divjaki. In kakšni neolikanci..." Tokrat se je tudi prezirljivo zahahljal. "Spravili ste se na punce. Če mene vprašate obstaja samo in zgolj en dober razlog, zakaj je fant lahko na dekletu. In tukaj se ro vsekakor ni dogajalo..." Nehal se je režati in spet je imel leden obraz, ko je zabevskal. "Hellrune! Ti je mucica popapala jezička? Kaj se je zgodilo?!".

Takoj, ko se je Alex poskusil umešati se je na vratih pokazal učitelj. Victoria je obdržala popolnoma mirno kri in na njenem obrazu se je zarisal tako nedolžen nasmešek, da ne bi posumil ničesar še tisti, ki nevem kako dobro bere obraze "Jaz in moj sošolec Alex Dumont sva šla na hitri zajtrk že zelo zgodaj, da bi lahko naredila domačo nalogo, ki nama je ostala iz prejšnjega dneva gospod profesor, ko sva prišla nazaj so se vsi učenci tepli med sabo in sva jih poskušala ločiti narazen, ko so me potegnili v pretep in me začeli pretepati. Alex mi je samo priskočil na pomoč." Naredila je obraz kot, da bi jo kaj bolelo, ko se je iz ozadja oglasil glas "Laže, gospod profesor!" Victoria se je obrnila, da učitelj ne bi moral njenega morilskega pogleda, ki ga je namenila bednemu študentu iz tretjega letnika. "Predstavniki študentov smo zmeraj pošteni. Zakaj misliš, da me je profesor Dumbledore postavil za predstavnico, če bi se pretepala lagala učiteljem in kršila pravila" Sama pri sebi se je nesramno zahahljala. Zopet je naredila svoj obrazek in se obrnila proti profesorjem, ki je spregovoril s hladnim glasom "V takih primerih vedno verjamemo predstavnikom in tudi v tem primeru bom saj, ko sem vstopil nisem videl, da bi se ti in tvoj prijatelj tepla z ostalimi. Vsi z mano. Vsaj eno uro boste v priporu in popravljali eseje, ki sem jih postavil za domačo nalogo. Hellrune in Dumont. Vidva lahko ostaneta, in mimogrede Hellrune tvoj esej sem že popravil in kaže na precej dobro, a vendarle ne popolno kot bi zate lahko pričakoval. Bolj se potrudi." Po teh besedah, ki ti zaradi glasu zmrznejo drobovje je skupino potrtih in pobitih učencev vodil iz doma. Victoria se je zaradi olajšanja sesedla "Kakšen možganski napor..."

Moral je priznati, da je bila Victoria pri igranju nedolžne male punčke izjemno dobra. Brez da bi sploh trznila od živčnosti ali strahu je profesorju Rawsu razložila kaj se je zgodilo, in vesel je bil ko je izgovorila tudi njegovo rit. Nek učenec se je sicer poizkusil umešavati, vendar ga je hitro utišala in profesor je vrjel njeni zgodbi, skozi katero je Alex samo nedolžno prikimaval. Ko se je dnevna soba končno v koloni izpraznila za grozljivim predstojnikom in sta bila s temnolasko spet sama, se je sesedel na fotelj poleg nje. "No, nisem si mislil da bo tale najina stvarca prišla do učiteljev..." Globoko je zavzdihnil in jo pogledal v oči. "Hvala, ker si še mene rešila kazni. Nebi se mi dalo ure in ure popravljati esejev." Lenobno se je naslonil še globje v mehko usnje. "Kaj greva delat? Počela sva že skoraj vsako zanimivo stvar, pa je komaj deset zjutraj, in to v soboto... Imaš kakšne ideje?" Zarežal se je, vendar sam pri sebi, saj je imel sam v mislih še cel nabor stvari, ki bi jih lahko počela, vendar ni bil ravno prepričan, da bi bila tudi Victoria tako navdušena nad njimi.

[z malo zamude, ampak here it is ]

"Seveda. Očitno bom morala ostanek mojega življenja reševati riti ostalih ker sami tega ne premorejo." Victoria se je v olajšanju pogreznila v stol. "Tudi jaz nisem pričakovala, da bova umešala učitelje, ampak najboljši del vsega je še vedno to, da bodo kaznovani ravno tisti, ki niso nič naredili." Nesramno se je zahehetala v brado. Kmalu je je posvetil naslednje vprašanje, ki je navezovalo nadaljno njuno početje. "Veš, da se mi niti sanja ne kaj bi lahko počela. Če želiš lahko delava še kaj po tvoje, le da ne bo vključevalo raznik prepisovanj domačih nalog ker me še vedno boli roka." Pobrskala je po glavi in se poskušala spomniti še česa zabavnega, kar še nista obdelala "Ni ravno briljantna ideja..." se je glasno zasmejala "... ampak raje bi videla, da predlagaš ti svojo kot, da bi šla metat knjige skozi jokajočo Jane, da bi postala histerična." Sama pri sebi se je vseeno zasmejala. "Vseeno pa kar pobegniva iz tukaj..."

Na hodniku se je Vic sprehodila malo hitreje od Alexa in sicer ji je na misel padla odlična ideja "Imam še nekaj več idej... Lahko bi šla v prepovedan gozd kjer so tudi pozimi vroči vrelci in bi šla plavat, lahko greva na igrišče in te popolnoma premagam v iskalstvu... ali pa ti poveš svoje ideje in se potem tudi ti odločiš." Sladko se mu je nasmehnila in nadaljevala s koraki.

[Ni važn itak nam zmeri učitelce utaknejo vsa sprašvanja pa teste itak pred božičem (tok o božičnem duhu) ]