Sovje gnezdo

Victoria je vstopila v trgovino po kateri so brezglavo letale sove. Velik mlad skovir se je šopiril po trgovini in se tako odurno važil, da je Victoriini sovi šlo na bruhanje. Tako je stopila do pulta kjer je ogovorila prodajalko "Hotela sem naročiti pregled..." Nato pa se je še enkrat obrnila proti skovirju "... Ampak, če ne boste brzdali svojega priča, bi zdravilo proti slabosti prosim." Prodajalka jo je užaljeno pogledala, nato pa skovirja pobožala in se vrnila nazaj "Millcen je popolnoma čistokrven ptič, ki..." Victoria jo je povsem osorno prekinila "Ja, to smo že slišali mnogo prej. Glejte, drži se vas ugled, ki slovi daleč po deželi in če ga ne bi hoteli izgubiti s tem, da bi vsem povedala, da sem šla v povsem navadno trgovino z živalmi mi preglejte sovo brez ugovarjanj. Za to vas plačujejo!" Tokrat ji je seveda prikipelo in takoj, ko je prodajalka končala pregled, odkorakala iz trgovine (seveda brez kakršnegakoli plačila).

Alice je na svoji poti do Sovjega gnezda razmišljala o nedavnem prepiru s spolzgadovko in bilo ji je žal, da se ni raje posvetila preostalima dekletoma, saj sta se ji zdeli prijazni. Pravzaprav bi dekle verjetno spravilo iz tira, če bi bila do nje kljub vsemu prijazna s kančkom sarkazma. Hitro je pregnala neprijetne misli in si na obraz ponovno nadela sproščen nasmeh. Ko je hodila naprej jo je že čez nekaj trenutkov dohitelo drznvraanovo dekle iz trgovine. Presenečeno, a z nasmehom je sprejela nepričakovano družbo. ''O, pozdravljena!''

''No, ja... Saj sem že navajena. Kakorkoli, jaz sem Alice. Me veseli, da sva se spoznali. Imaš tudi ti kakšne opravke v Sovjem gnezdu? Ker...če te ne moti..bi mi lahko prosim pomagala pri izbiri hrane za mojo sovo? Zelo je izbirčna.'' Ko sta prispeli do vrat, se je Al ponovno obrnila k Alyssi, saj je med hojo za lastno varnost raje gledala predse. Bila je neznansko vesela, da si je še pred začetkom novega šolskega leta našla vsaj znanko, če že ne prijateljico.

"Lepo da sva se spoznali...In z veseljem!" je še dodala ob Alicinem vprašanju. Alyssa je odprla vrata in vanju je bušnil topel zrak z vonjem po zrnju in ptičjem perju. "Tudi sama imam malce težavic s hrano... Moj netopirček se preveč druži s sestrino sovo in se je navadil jesti samo žive miši. Ali pa sladkarije, to je pobral od mene..." Zarežala se je in usmerili sta se proti oddelku s hrano. S kotičkom očesa je zagledala kletko z nekaj precej dobro rejenimi mišmi. "Hm, mislim da bo tale kar prava." Kletko je prijela za ročaj in se obrnila k drznvraanovki. "Kaj pa iščeš ti?"

((sori, vem da je ful kratko, ampak nekako nism našla materjala za pisat, pa še počasi morva zaključt da bomo lahko šli na šolo... ))

((Ni panike, sej mene Victoria že dobesedno vleče na Bradvičarko-še prej pa na vlak-, kjer bo vrjetno tud več snovi za pogovor...skratka, bom pohitela. ))



Nasmehnila se je Alyssinemu opisu svojih ljubljenčkov in sama ponovno pomislila na čudovito snežno belo Bells, ki je ob vsahem Alicinem prihodu čisto vzhičena in vesela.''Oh, meni se zdijo netopirji tako prisrčni!'' Ko sta stopili do neke kletke s mišmi, ki jo je kasneje Alyssa zagrabila in dvignila k sebi , je Al pomislila, da bi njeni domači živali verjetno omedleli, če bi jima ponudila nekaj za normalne sove in mačke običajno okusnega. Alyssa jo je nekaj vprašala in nemudoma ji je odgovorila. ''Hja...Pravzaprav ravnokar opravljam misijo nemogoče ali pa najmanj samomor, ko tako nepremišljeno kupujem hrano za izbirčen kup perje, ki se sedaj verjetno že vznemirja in ruši stvari okoli kletke-kar je pač v njenem dosegu.'' Skomignila je z rameni, nato pa stopila do predela trgovine z 'drugačno' hrano za sove, zamižala in s izproženim kazalcem izbrala eno izmed posod. Svojo izbiro si je na hitro ogledala in zadovoljno pokimala. ''V redu bo.'' Stopila je do blagajne in hitro opravila nakup s krajšim postankom za sarkazem namenjen prodajalcu. Al se je nasmehnila svoji novi znanki, ko sta izstopali iz trgovine. ''Hvala, da si šla z mano. Sedaj pa moram pohiteti do svojih staršev, saj so se gotovo že čisto zgrizli od ogorčenja, da bi zamudila vlak. Drugače pa se vidiva na postaji.'' Hitro je šinila proti dogovorjenem mestu za zbiranje in se pri tem srečno smehljala. Bradavičarka, prihajam! je še pomislila, preden je švignila za vogal.



((Se dobiva na vlaku!))

((okej, zaključeno na prečni torej ))

Alyssa je razumevajoče kimala, ko je poslušala o Alicinih ljubljenčkih. Vseeno sta sorazmerno hitro našli hrano tudi zanje in ko sta obe kupili svoje izbrano blago sta se poslovili. "Ah, ni zakaj. Fino sem se imela. Se vidiva jutri torej!". S smehljajem na ustnicah se je odpravila iz trgovine in po ulici navzdol. V Počenem Kotlu je na pultu pustila srebrn kovanec za uporabo kamina, potem pa s pomočjo frčaška izginila domov.