Floreanov sladoledni vrt

Pri Floreanu si je Alyssa poiskala mirno mizico v kotu, kjer je bila prepričana, da je ne bo nihče motil. Naročila je ogromno porcijo sladoleda, 5 kepic, ker je bila to pač enostavno ena njenih najljubših sladic. Medtem ko je čakala na poslastico, je opazila, da se proti njej spušča majhna črna pika, ki je počasi dobivala obliko netopirčka. Shadow ji je pristal na iztegnjeni roki in z majcene nožice mu je previdno odvezala paket, katerega vsebino je zelo dobro poznala. V ovitku se je skrivala tetina pošiljka slaščic, vendar jih pospravila v torbico, saj jo je zmotil natakar z velikansko sladoledno kupo. Navdušeno si je obliznila ustnice in odgnala natakarja z besedami, da bo plačala kasneje. Zdaj je morala vso svojo pozornost posvetiti petim kepicam dobrote, ki so jo kar vabile, da se zažene vanje. Žličko, s katero je zajela karamelni sladoled je užitkarsko ponesla v usta in zaprla oči, da bi lahko resnično uživala v tej sladkosti.

Po nošenju toliko težkih knjig se ji bi res prilegel počitek. Hotela si je privoščiti gromozanski sladoled z njenimi najljubšimi okusi. Nažalost je opazila, da v sladolednem vrtu sedi tudi njena povsem identična sestra, ki je naročila umorno količino sladoleda. "Smem tvoj blagoslovljeni trenutek uničiti s tem, da se ti pridružim?" Brez da bi čakala njen odgovor se je s posmehljivim nasmeškom usedla na stol zraven nje in naročila šest kepic njenega najljubšega sladoleda(kokos s koščki čokolade, lešnik, bourbon vanilija, gozdni sadeži, breskva, brusnica). Skupaj s sestro je jedla sladoled, ne da bi se brigala kaj si misli o tem, da je prišla.

Ko je zaslišala Victoriin glas je samo naveličano zavzdihnila in počasi odprla oči. "Prav ne moreš si pomagati, kajne? Čisto VSAKO priložnost izkoristiš, da mi uničiš dan. Kot da že v Gringottu ni bilo dovolj slabo...". Brez da bi sestri rekla še eno samo besedo, je vstala in pobrala svoje stvari. Nazadnje je vzela še skodelico s sladoledom in jo odnesla k pultu ter prosila, da ji ledeno sladico prestavijo v kornet. Potem je plačala z novo dvignjenim denarjem iz banke in z netopirčkom na rami med mizami odkorakala na ulico. Preden se je izgubila v množici je Vic še zadnjič prezirljivo pogledala, nato pa ji obrnila hrbet in izginila.

(za Sim )

Čudno, da je bila tukaj sama. Za njo je bilo prvič, da je sama sedela v tej kavarni in v tišini počasi pila kozarec vode ter opazovala ljudi okoli sebe. Čeprav je bila Madison izjemno družabna oseba večina ljudi ni prepoznala, da bi pa odkrivala nova poznanstva pa ni imela volje, niti časa. Saj ne, da bi se ji kam mudilo, ampak njen življenski tempo je bil zadnje dni na maksimumu in komaj je našla pol ure, da se je odpravila na kavo, kaj šele, da bi morala z kakšno novo prijateljico ure in ure govoriti o fantih in o podobnih neumnostih, za katere se mi ne zdi niti smiselno izgubljati besed.

Ampak, če sama ni našla družbe, je ta našla njo. ''Živjo,'' je namreč že čez nekaj trenutkov pozdravila dekle, ki je stopalo proti njej.

Trešk, bum, opla in vse to se je dalo slišati tukaj v znanem kafiču. Tukaj je iskala družbo, ker je imela tega neumnega in bedastega nakupovanja za dosti. Najbrž je hotela spoznati nove letnike in skovati prijateljstvo. Vsakega si je zapomnila. Vsaj po obrazu če ne drugače. In med njenimi toliko znanci.. No če ne veš kdo je neka oseba, ki jo iščeš.. Sim je pravi naslov.
S prečne ulice je zavila v Floreanov sladoledni vrt. Če res, da je jesenska sezona in se sladoled čedalje manj prodaja. Sim si ga je enostavno zaželela in tako je s svojo robo odšla do pulta in hladilnika s sladoledi. Izbrala res ni bila pestra, vseeno pa jo je bilo več kot kjerkoli drugje. Izbrala si je limono, plačala kepico in se razgledala po mizah. Kepica sladoleda je bila res poceni in noro okusna. Iskala je neznane obraze. In našla ga je. Dekle se ji je na pogled zdelo zanimivo. S kornetom v roki, v drugi pa robo, je odskakljala do nje. "Živjo!" je veselo pozdravila s širokim nasmehom na obrazu. "Lahko prisedem?" je vprašala preden je odložila stvari na tla poleg mize. Usedla se še ni, ker je čakala na njen odgovor, medtem pa je pridno lizala sladoled. "Krasno je tukaj kajne?"

''Ja seveda, vesela bom družbe,'' se je zlagala.
Saj ne, da dekle ni bila prikupno, lepo in zabavno hkrati, ampak ta kozarec vode je imela namen spiti v samoti.
''Ja, tudi meni je zelo všeč. Pogosto sem tukaj, s prijatelji,'' ji je nato odgovorila na vprašanje.
Šele takrat si je neznanko pred seboj dobro ogledala. Bila ji je čisto malce znana in zdelo se ji je, da je celo v Grydondomu, ampak ni bila povsem prepričana, zato je to temo prihranila za kasneje. Eden izmed njenih sorodnikov je bil iz Azije, saj je to bila več kot očitno po njeni obliki obraza. Spuščeni, dolgi rjavi lasje pa so celotni pustavi dali še poseben videz, ki je očaral celo Madison.
Ni izgledala domišljava, neprijetna ali hudobna, zato se je Madison odločila, da tega kozarca vode le ne bo spila sama.
''Madison,'' se je predstavila.

Ni ji čisto verjela, pa vseeno. Dobila je privolitev in to ji je bilo za dosti. Usedla se je poleg nje in lizala sladoled, kakor, da je to edina trenutna težava, ki jo moti in ima. Skratka, sproščeno in zavzeto. Za trenutek je le nehala in jo pogledala. "Ja. Prijatelji so super. Sploh žuri z njimi, dolgo pozno v noč. Ne rečem, kavice, tortice.. No mogoče ob času, samo da niso rozaste čajanke." je pripomnila, nevedoč zakaj je omenila čajanke in roza barvo. Najbrž, ker ni hotel biti na njih. Niso je zanimale in dobesedno preveč punčkaste. Pivo, vodka.. To je tisto, kar je za Sim ne pa čajčki in jagodne tortice. Kaj je pet let stara?
Posvetila se je nazaj k lizanju sladoleda. Pozabila je na čajčke in tortice, temveč le razmišljala o prvi zabavi v tem šolskem letu. Pogledala jo je: "Sim. Me veseli. Saj bi ti ponudila roko.. samo sladoled dela svoje." Ne ni bila umazana od sladoleda, le rada bi si umila roko, preden se pač rokuje z njo. Higiena. Prikupno se ji je nasmehnila in polizala (pojedla) zadnje grižljaje sladoleda in korneta. Bil je odličen in še bi ga vzela.. Samo pač.. "In? Si že vse nakupila? Ali te čaka še to težko opravilo?" Je spraševala današnjo temo večina pogovora. Zanimivo. vsi so se o tem pogovarjali, najbrž še tisti zelenci, ki si itak ne upajo priznati ničesar.. Glavo je naslonila na dlan, z drugo roko, pa je s prsti začela terpljati po mizi.