Metle, metla, z metlo, pri metlo, ob metli.. je hodilo Sim po glavi, ko se je sprehajala po prečni ulici. Napotila se je proti prodajalni Metle iz druge roke. Za novo metlo tako ali tako ni imela denarja. Sploh pa ni bila ravno navdušena nad quidditch-om. Niti ga ni trenirala, le hodila je na tekme in navijala za svoj dom - kakopak drugega.
Tiho in mirno je vstopila v prodajalno. Pozdravila je, ker nikogar ni bilo videti. Zavpila je na glas: "Dober dan!" in utihnila. Potem se je začela razgledovati in si na kratko ogledovala metle. No ja, ni potrebovala nekaj super močnega in hitrega. Le da bo zadostovalo za ure letenja. Kasneje se je le nekdo pojavil - prodajalka. Na hitro ji je razložila, da potrebuje osnovno metlo, srednje hitrosti. Prodajalka se je nekaj časa obotavljala, ker očitno ni ravno vedela katero metlo bi dodelila Sim. No vsaj ona je dobila takšen občutek.
Po dolgih minutah odločanja ji je končno dala neko staro brezovo metlo. Plačala ji je in ji na prodajalkino veselje še pustila nekaj kovancev. Že res, da je bila Sim bolj suha kakor pa polna denarja. Pa vseeno, neko prijaznost je le imela in ji s tem vsaj nekaj vljudnosti pokazala. Prijela je za metlo in jo nežno pogladila in objela s pogledom po celi njeni dolžini. Prijazno se je zahvalila prodajalki in se ji nasmehnila. Nato je počasi z metlo v roki odšla iz prodajalne. Za njo se je le spuščal zvok majhnega zvončka nad vrati..