Še vedno besna od niti ne tako resnega prepira, le težaške sestre, je vstopila v trgovino in za sabo zaloputnila vrata. Denar je na mizo treščila s takšno silo, da je mojstra Olchembata odneslo z lestve po kateri se je malo prej vzpenjal in treščil v eno iz med omar, da so se na vse strani raztreščile palice, ki so z vso silo poletele iz škatlic. Mojster se je opotekel izpod katastrofe, ki je nastala ob Victoriinem prihodu in se ponovno spotaknil čez kup zaprašenih škatlic. Ko se je kočno privlekel do pulta, je Victoria že brez potrpljenja trkala s prsti po mizi. "Gospodična? Kako lahko pomagam?" Victoria mu je podala palico "Preglejte, če je vse v redu!" Olchembat je prijel palico in si jo ogledal "Aaaa... Vrba, 34 centimetrov, srednje prožna, dobra za zapletene uroke. In jedro... Zelo nenavadno, s feniksovim pepelom." Zdolgočaseno je pokimala, češ 'saj to že dolgo vem'. Nekaj časa je stari mojster pregledoval palico nato pa jo je odnesel v delavnico popravit manjšo razpoko. Razgledala se je po trgovini, nakar je na oknu zaslišala lahno trkljanje. Pri oknu sta bila njena ptiča, sova Alynn in krokar Hiems. Spustila ju je noter in opazila, da ima Alynn na nogi manjši paket, ki ga je nakar odvezala iz noge in brez presenečenja iz njega potegnila manjši zavojček slaščic, ki jih je začela jemati iz vrečke in grizljati, ter odsotno božati sovo. Kmalu se je vrnil mojster in ji izročil palico. Ker se je zaradi prisotnosti njenih živali že nekoliko ohladila, mu je samo pokimala nato pa s krokarjem na rami in sovo na roki počasi in elegantno oddrsela iz trgovine, da bi nadaljevala z nakupi.