Twilfitt in Tatting

S Sim sta se sprehodili iz trgovine navzdol po Prečni ulici, dokler nista dosegli Alyssine najljubše trgovine z oblačili. "Res hvala, da mi delaš družbo. Drugače pa bom to leto vstopila v peti letnik. Ti?". Notranjost prodajalne je bila topla in svetla, na policah in obešalnikih pa je bila razvrščena najrazličnejša obleka. Napotili sta se naravnost proti delu z večernimi oblekami, saj je na seznamu prebrala, da letos potrebujejo tudi to. "Upam, da te ne bo posebej motilo, če boš moja sodnica?", se je Lys šaljivo nasmehnila, medtem ko je pod roko vzela obešalnik z dolgo sivo obleko. Še malo je pobrskala in nabrala še dve obleki, potem pa se počasi sprehodila do preoblačilnic. Izginila je v najbližjo in najprej pomerila dolgo sivo obleko z naramnicami in majhnimi belimi kristalčki ob robu. Stopila je ven iz garderobe in se pred sim zavrtela, da si jo je lahko docela ogledala. "Kako se ti zdi?".

Vstopila je vsa vesela, ko so vrata na zvonču zazvončkljala. Nasmešek pa ni trajal dolgo. Opazila je svojo sestro z nekim dekletom, ki je bila po izgledu očitno azijskega porekla. Ni hotela, da bi ji sestra še enkrat uničila lep dan in je zato samo neopazno zakorakala po štiri obleke, ki so se ji zdele najlepše. Prva je bila nekoliko kratka, brez naramnic. Oprsje je zajemalo lepo oblikovano in malo otesnjeno temno zeleno blago, ki se je razvilo v mrežasto, grobo našpičeno krilo. Druga je bila dolga, popolnoma navadna večerna obleka črne barve, ki se je lepo prilegala telesu in je imela po celi desni nogi dolgo zarezo. Tretja je bila temno rdeča. Segala je nekoliko čez kolena. Skoraj neopazni, tenki pašček iste barve je ločeval del od malo nižje od oprsla in preostali del obleke. Pod oprsjem so ji na noge padali svileni kosmi rdeče barve. Težo obleke so podpirale tenke naramnice. Četrta je bila travnato zelene barve. Imela je podobno strukturo kot rdeča. Bila je frfotajoča in krilo nagubano v elegantne volane. Imela je le večji izrez, naramnice pa se je zavezalo za vrat. Odkrit je bil večin del hrbta.

V garderobi je na ves glas zavzdihnila, da jo je verjetno slišala vsa trgovina. Ni in ni se mogla odločiti katera obleka se ji najbolj poda. Slekla si je vse ter si nadela svoja povsem navadna oblačila. Vse obleke, ki si jih je izbrala je vzela seboj in si ogledala še ostale. Izbrala si je še eno temno modro obleko z nekoliko debelejšimi svilenimi naramnicami. Oprsje je bilo elegantno nakodrano, ostala nekoliko daljša obleka pa se ji je naravnost nadaljevala navzdol. Če že moram. S temi mislimi se je napotila k svoji sestri, ki je znala bolje oceniti človeka (ona ga je ponavadi nadrla in mu izpljunila v obraz naj je ne nadleguje s takimi vprašanji). Ko je stopila do nje kjer je že preizkušala obleke ji je najprej dala vedeti, da nima razloga, da bi se jezila nanjo in bi rada samo njeno mnenje (vsaj enkrat brez prepira). Pokazala ji je obleke in ji zastavila povsem preprosto vprašanje "Katero?" Obupano jo je pogledala in raztavila obleke, da bi si jih lahko natančno ogledala.

Ko sta vstopili v prodajalno oblek, ji je kar nekaj oblek padlo v oči. Seveda, si jih nikoli ne bo mogla privoščiti, zato jo je takoj zapustil kakršen koli interes. Že res, da ni bila oboževalka takih nakupov, pa vendar je potrpela za voljo nje. Sprijaznila se je z usodo, da bo igrala sodnico, čeprav ima najbrž popolnoma drugačen okus kakor ona. "Sedmi." je kratko odgovorila in si ogledala celotno prodajalno. Veliko punc je tukaj očitno nakupovale, saj so se daleč od njiju dobesedno teple za neko obleko marelične barve. "Te ženske niso normalne." je rekla in se obrnila proti Alyssi, ki je že stopala proti pre oblačilnici. Usedla se je pred njeno kabino in jo čakala. Potem je prišla ven v tisti sivi obleki z naramnicami. Morala je priznati, da je na njej izgledala prav odlično in bila ji je kakor ulita. "Super si!" je napol vzkliknila, dokler ni prišla še ena Alyssa. Sim je debelo pogledala eno, potem drugo. Vendar je lahko nekaj zavohala.. Nekaj.. Zlobnega?

Victoria je nehote pazila, da sestrina spremljevauka debelo gleda v njo. Victoria se je kislo nasmehnila saj je vedela, da je ne bo preveč marala glede na nato, da je 'ena izmed zelenih'. Tato ji je stvar razjasnila s tem, da si je vrtoglavo zdaljšala in nato spet skrajšala lase. "Victoria... In ja ena izmed 'tistih'." Dvignila je desno obrv saj je lahko kar pričakovala kakšen bo njen odziv. Jasno si je lahko predstavljala sovražen pogled, ki ga izkusi vsakič, ko se vsede k spolzgadovski mizi v veliki dvorani z ostalimi spolzgadovci. Preziranje, sovraštvo, prepiranje, tekmovlnost, ljubosumje, agresivnost, nezaupanje, laganje... So občutki (in še bi lahko naštevala), ki jih izkusi vsakič, ko pride v stik z drugimi domovi. Zavzdihnila je na ves glas in se vsedla na stolček zraven garderobe in pridno počakala na njen odziv.

Alyssi je obraz razsvetlil otroško vesel nasmešek, ko je gryfondomovka izrazila svoje mnenje. Vendar je nasmešek izginil skoraj v trenutku, ko je sestro začutila še preden jo je sploh zagledala. Naveličano se je obrnila, da bi ji zabrusila kaj spet hoče, vendar se je ustavila ob pogledu na Vickijin obraz. Na njem ni bilo tipičnega posmehljivega smehljaja, temveč nekaj bolj podobnega prošnji. Kaj hitro se ji je posvetilo tudi, kaj sestra želi, saj je opazila obleke v njeni roki. Na čelu se ji je zarisala poznavalska guba, ko ji je brez besed iz rok izpulila obleke in jih eno za drugo prislonila ob njeno telo. Nekaj časa si jih je še posamezno ogledovala, potem pa se je odločila. "Tale svilena zelena je zelo elegantna, vendar se mi zdi, da se nikakor ne more primerjati s to..." Predse je iztegnila roko, v kateri je držala zeleno obleko s črno mrežo. "In zelo dobro ustreza tvojemu značaju." se je sestri še nasmehnila, potem pa se obrnila nazaj k Sim. "Oprosti za prekinitev in nejasnost. Moja spolzgadovska sestra, Victoria." Potisnila jo je pred garderobo, potem pa še dodala. "Uslugo za uslugo. Sim se boš pomagala odločiti." Izginila je v preoblačilnico in se spravila iz ozke sive obleke. Potem si je ogledala preostali dve in izbrala eno. Obleka je segala malo čez kolena, narejena iz finega globoko modrega žameta. Bila je brez naramnic, zelo popeta in obrobljena z ročno izvezeno črno čipko. Zadovojno se je pogledala v ogledalu, barvo las spremenila v svetlo pšenično in ponosno stopila iz garderobe. "No?".

Victoria si je še enkrat ogledala obleke, ki jih ji je izbrala njena sestra. Strinjala se je z njeno izbiro in preostale obleke vrnila na polico. Obe zeleni obleki je odnesla k blagajni in plačala z mastno napitnino. Ko se je vrnila jo je njena sestra zgrabila in jo dobesedno postavila pred garderobo. Ob tla je nejevolno tapkala z nogo saj ji je bilo zelo nelagodno, ko je stala poleg gryfondomovke. Nato je iz garderobe prišla Alyssa in se zavrtela pred njima. Victoria je morala priznati, da je bila lepa. To, da si je obarvala lase je zelo lepo pristajalo njeni obleki. Še preden je lahko Sim kaj izustila, je izrazila svoje mnenje "Ta na tebi izgleda mnogo boljše. Barve so pravilne, tako kot tudi barva las." Še enkrat si jo je nazorno ogledala in se nasmehnila "Naslednja?".

Ko je Alice stopila v prodajalno z oblekami, je takoj opazila tri dekleta njenih let, ki so bile zatopljene v izbiranje oblek. ravnokar je iz garderobe stopilo dekle, za katero se ji je takoj posvetilo, da je Drznvraanovka. Imela je svetle lase, na sebi pa je nosila modro žametno obleko do kolen, ki ji je osupljivo pristajala. Ob njej sta stali še dve dekleti - ena izmed njiju je bila močno podobna prvi, zato je Al pomislila, da sta sestri. Tretje osebe sprva ni prepoznala, a se je spomnila, da je pripadnica Gryfondoma. Skoraj je pozabila, zakaj je prišla, ko je na enem izmed obešalnikov prav zraven trojice deklet opazila obleko, zaradi katere se je odločila za to trgovino. Bila je preprosto čudovita. Z glasnim vzdihom je stopila proti njej, jo dvignila in si j občudujoče ogledovala. Bila je dolga, črna in gladka svilena obleka brez naramnic, zgoraj oprijeta in po celotni dolžini nabrana v elegantne, majhne vodoravne gube. Te so potekale od desne in leve strani proti sredini, se ustavile na dveh ločenih vzporednih navpičnih šivih, da so oblikovale rahel lok, med njima pa je bila svila kot v vseh treh 'stolpcih' enako nagubana. Od levega spodnjega roba oblege navzgor in desno pa so se širili vse manjši škrlatni biserčki. Ko si je Alice tako zatopljeno ogledovala obleko, se je nenadoma zdrznila in ugotovila, da kot popoln bedak nepremično strmi v elegantno blago in se niti ne zaveda okolice. ''H -hm'' Rahlo se je odkašljala in z obleko v rokah stopila proti garderobam, mimo deklet, ki so zagotovo opazile njen neroden trenutek, pravzaprav kar minuto. Ko je stopila mimo ene izmed njih, ki je ravnokar nekaj rekla, se je dekle prestopilo in ji stopilo na nogo. ''Avč! Hej, na nogo si mi stopila! Lahko prosim preneseš svojo težo nekam drugam?'' Zaradi nedavne sramote je bila čisto razdražena in je popolnoma pozabila na prijaznost. ''Joj, oprosti. Nisem želela biti nasramna.'' Ko je to izgovorila, se je počutila skrajno trapasto, saj je vendar bila neznosno nesramna. Močno je zardela in to hitro, sicer rahlo prepozno, zakrila, dvignila glavo in rahlo nemirno čakala izbruh jeze.



((Victoria?))

Delphine je vstopila v trgovino Twilfitt in Tatting. Že več let je tu kupovala uniforme ter svoja oblačila. Notri je bilo že nekaj deklet, a se rjavolaska ni zmenila zanje. Pogledala je po trgovini. V oči ji je takoj padla lepo izdelana temno rdeča obleka z dolgimi rokavi in dolga do kolen. Pri pasu so bili različni vzorci, izrez je bil v V obliki in oblekla je bila obrobljena z svetlo oranžnimi šivi. Bila je zares lepa. Nič mi ne bo, če jo bom poskusila, Je pomislila Delphine, odšla do obleke ter jo snela iz obešalnika. Bila je narejena iz svile, spodnji del pa je bil žameten in obleka je bila resnično topla. Bila ji je zelo všeč. Rahlo se je zdrznila, ko je nedaleč od nje neko dekle, za katerega je Delphine predvidevala, da je Spolzgadovka, ponesreči spotaknila neko dekle, ki je bila po njenem mnenju iz Drznvraana, kakor ona. Ampak ni se zamotila za dolgo. Sicer ni bila ravno sramežljiva, a vseeno ni marala kar tako pristopiti, zato je obstala na mestu ter čakala, da se bo kaj zgodilo. Ker se je po nekaj minutah naveličala čakati, je stopila v garderobo ter pomerila obleko.

"Nesramna? Še gryfodomovci niso tako primitivno nesramni." Nakar se je spomnila, da je zraven nje Sim in se postrani nasmehnila. Nato je svojo nogo prestavila stren od njene in si nadela svoj značilni posmehljivi nasmešek "Sploh pa... te mama ni učila, da občutkov ni treba zadrževati v sebi ker lahko postanejo močnejši?" Škodoželno se ji je nasmehnila in se pri sebi glasno krohotala. Oboževala je tako vrsto maščevanja... Psihično. Fizično se ji je zdelo popolnoma otročje in neodobravajoče. Da bi se preprosto drla nanjo? Ha! Še dojenček opravi bolje. Dvignila je obrvi "Trenutno sem zaposlena... Če si tukaj samo zato, da se pojaš in iz dilem delaš dramo zavij po svojih damskih opravkih." Zasukala se je v stran in čakala na njen odziv.
Brskala je po spominu a reči ji ni morala ničesar več. Predvidevala je odziv kot pri ostalih dekletih, značilen ogorčen pogled in užaljeno korakanje stran, ampak...

Delphine se je medtem ogledovala v ogledalu. To ni počela prav pogosto. Obleka, ki jo je prej videla, ji je bila popolnoma prav, zato se je rjavolaska odločila, da jo bo kupila. Preoblekla se je nazaj v oblačila, ki jih je prej nosila, temno rdečo obleko pa je nosila čez roko. Odšla je do blagajne. "Tole obleko in pa uniformo za 5. letnik Bradavičarke prosim." Je rekla ter počakala, da ji je prodadajalka zaračuna obleko in uniformo. "Seveda, takoj." Je odvrnila prodajalka Delphine, ji zaračunala ter ji podala še uniformo. "Pa lep dan želim." Je še dodala, rjavolaska pa je samo prikimala. Odšla je ven iz trgovine ter se napotila proti trgovini Lepopis in pivnik. Najprej je želela dobiti učbenike in si piskrbeti nekaj knjig, čeprav jih je imela že tako ali tako ogromno.

Tak odziv je bil za Alice še kako pričakovan. ''Kaj se pa ti oglašaš? Ali ne vidiš, da sem govorila nečemu veliko bolj uvidevnemu - in to je obešalnik zraven tebe? Če misliš tako jezikati, spolzgadovka, se mi raje umakni, ker imam osebno res druge opravke, kot da se prepiram s totalno nerodo, ki drugim tepta noge! Naslednjič pa bolj pazi, saj se lahko zgodi, da ti kdo stopi na tvoj dolg, opletajoč jezik!'' Za konec je še zlobno in prezirljivo prhnila. Ta citat si je v glavi sestavljava manj kot sekundo, saj za izražanje sovraštva do spolzgada res ni potrebovala premisleka. Proti hrbtu poosebljene nesramnosti in zlobe je poslala kar lepo število morilskih pogledov, ko se je mimo nje prerinila do garderobe in se pričela slabovoljno preoblačiti.

Ko se je do konca oblekla, si je lase spremenila v dolge, temno rjave in ravne. Stopila je iz garderobe, da bi imela več prostora za ogledovanje z vseh strani ter se ni zmenila za preostala dekleta. Ko se je nagledala svoje podobe v najbližjem ogledalu naslonjenem ob steno in prišla do sklepa, da ji obleka izvrsto pristoji, se je vrnilav majhno kabino in se še enkrat pogledala od nog do glave. V obleki je bila videti čudovito. Zgornji del se je udobno in elegantno prilegal njeni športni postavi, dolgim nogam in prsim. Ob določenem gibu so se majhni biserčki živahno zasvetili. Alice si je zadovoljno spremenila lase v svetlo rjave valove in stopila do blagajne. Tam je potrpežljivo čakala prodajalka, ki ji je obleko hirto in spretno zložila ter zavila v papir, povedala ceno in sprejela natančno preštete kovance. ''Saj to še ni vse. Še šolsko uniformo potrebujem za peti letnik, prosim.'' Prodajalka je alice samo prijazno pokimala in prinesla uniformo. Dekle je na pult položilo manjkajoč denar in se očarljivo nasmehnilo. ''Hvala za vse in nasvidenje!'' Al ni bila čisto prepričana, zakaj je to rekla prodajalki, ki zanjo navsezadnje ni storila skoraj ničesar, a je vseeno nasmejano skrbno pospravila obleko in odrinila vrata, ko je ponovno stopila na Prečno ulico.

Alyssa se je zadovoljno vrtela in si ogledovala obleko, saj ji je bila resnično všeč. Tudi sestrin pozitiven komentar ji je prijal in izginila je nazaj v garderobo, da preizkusi še zadnjo obleko. Ta je bila narejena iz lepe črne tkanine, segala pa je vse do tal. Na levi strani se je vil zelo visok razporek za nogo, ramena pa so pokrivale črne tančice. Vendar se ji je že takoj, ko jo je spravila nase posvetilo, da ji ne pristaja prav dosti. Slekla se je in vzela preostali obleki, medtem pa z enim ušesom spremljala očitno burno dogajanje na drugi strani zavese. Slišati je bilo kot še en nesmiselen prepir, ki se je ponavadi vnel zaradi Victoriine razdražljivosti in posledično še ogorčenosti druge osebe. Ko se je Al prikazala iz garderobe, sta pred njo čakali samo še njena jezna sestra in sedaj malce nenavadno tiha Sim, druga udeleženka iz prepira pa se je očitno že nekam pobrala. Skomignila je z rameni in se odpravila proti blagajni, na poti pa zgrabila še lakirane črne salonarje v njeni številki. Pri pultu je zahtevala novo šolsko uniformo in si kupila obe obleki ter čevlje, saj denar zanjo vsekakor ni bil problem. Ravno se je že namenila proti čakajočima spremljevalkama, ko je opazila, da je skozi vrata šinilo dekle, za katerega je predvidevala, da se je prej skregala z Vic. Proti nestrpnima spolzgadovki in gryfondomovki je samo zaklicala, da se verjetno še kaj vidijo kasneje in pohitela za neznanko.
Dohitela jo je malo naprej na ulici in se neopazno pridružila njenemu tempu hoje. "Moja sestra zna biti res nadležna, kaj?", se ji je opravičujoče nasmehnila in ji ponudila roko. "Alyssa Hellrune, zdaj bom šla v peti letnik Drznvraana. Sošolki sva, kajne?". Medtem sta prišli do vhoda v Sovje gnezdo.

((Alice? nadaljujeva noter v sovjem?...))

Ko je dekle s katero se je skregala odvihralo stran je brezbrižno skomignila z rameni. Dobro je vedela kaj bo naredila njena izdajalska sestra. In tako je tudi bilo. Takoj po neznanki je tudi Alyssa zvihrala iz trgovine in se najverjetneje prav zdaj pogovarjata kakšna težakinja je ona. Ni imela pripomb. Podobne stvari je izkusila že prejšne štiri letnike in jih je bila povsem vajena. Odkar je prišla v spolzgad je ni nikoli več zares kdo imel rad, celo pri njenih starših se je dalo čutiti odpor. Nato je skoraj neopazno stresla z glavo in pregnala črne misli. To je bila vendar njena zadnja trgovina... in kaj to pomeni... to je popolnama svež začetek novega (upala je lepšega) šolskega leta. Izbrala si je še dvoje čevljev, prvi so bili popolnoma navadni črni salonarji z visoko peto. Imela je iskreno mnenje, da pašejo k prav vsaki obleki. Drugi so imeli prav tako visoko peto in so bili črne barve le, da so se ji do gležjev ovijali čisto tanki zavezujoči paščki. Pri prodajalki je zahtevela še uniformo in vse skupaj v paketu opotekajoče z ostalo prtljago odvlekla iz trgovine. V daljavi je kot je predvidevala videla njno sestro, ki je drugemu dekletu ponudila roko. Da so vsi videli kako slabe volje je si je bledo kožo prebarvala v še bolj belo, lase in oči pa v ogljeno črno. Napotila se je k počenemu kotlu, da bi zapustila ulico.

[oh well vidim da ste več ali manj zaključile, torej le nav roman xD]

Pri njenem vragu? Dvojčica in v zelenem domu? Je to sploh možno? Se je spraševala. Njen debel pogled je splahnel in mirno, brezizrazno rekla: "Sim." Nič, da me veseli, nič prijaznosti. Prezirala jo je, do konca. Kakor vsakega zelenca ali tistega ki se ji je nasral na njeni poti (ponavadi zelenci). Umaknila je pogled nekam v stran in ostala tiho. Ni se ji dalo prepirati, nekako ni bila pri volji za boj ali karkoli. Čeprav bo še zmeraj takoj v akciji, če bo potrebno. Vendar za zdaj ni bilo..
Potem je Alssya pomerila novo obleko. Ta čas je Sim tiho spremljala in nekako je dejstvo, da se je Victoria takoj sprla z neko drugo dečvo, prav nič presenečalo. Seveda bi ponavadi takoj vskočila na nasprotno stran od zelencev. Vendar se ji je vse skupaj zdelo popolnoma nesmiselno in Victorino opazko je takoj sprejela, opazila. Rekla ni nič. kakor že prej, ni se ji dalo in ji je za spremembo - VELIKO SPREMEMBO, pustila veselje. Bog ve če bo naslednjič tako srečna kakor je sedaj. Kakorkoli, neznanka ji je nekaj zabrusila nazaj in Sim se je samo nasmehnila. Pa le obstajajo uporniki..

Alyssa je prišla iz kabine v modri obleki s črno čipkasto obrobo. Izgledala je privlačno in seksi. Če bi Sim le imela denar za tako obleko.. Joj, prejoj. Veliko novih snubcev bi se vrtelo okoli nje. In najbrž.. bi kar z marsikaterimi.. No.. Odšla v rožice. Še preden je alhko karkoli rekla, je Victoria že izrazila svoje mnenje. Krasno. Zavila je z očmi in se odločila, da bo protestirala. Čeprav je Alyssa že odšla nazaj po novo obleko je Sim zakričala: "Meni se zdi, da ti siva bolj paše!" Roke je sklenila na prsih in se naslonila nazaj na sedež. Potem je ostala tiho, v njenih mislih pa je rastel zlovešči nasmeh. Ni malo manjkalo, da bi se odšla s kom s tepsti. No ja.. Mogoče ta trenutek res ni pravi. Naslednje črne obleke ni komentirala, čeprav ji je tudi ta odlično pasala. No najbrž je res lahko srečna, da ima takšno telo..
Počasi so se vsi pred njo odpravili in spokali stran. Pomahala je za Alysso, počakala, da tudi njena sestra odide. nato se je po dolgem sprehodu po svojih mislih, le odločila, da bo odšla tudi ona. Bradavičarka jo je čakala..