V svojem skokcu skozi sliko ga je Victoria zagrabila za majico in tako sta se skupaj opotekla v kuhinjo. Vedno ustrežljivi vilinci so se brez vprašanj lotili priprave prigrizkov še zanju, medtem pa sta sedla za lepo mizico ob kaminu. Eden od vilincev, ki ga je temnolaska očitno poznala po imenu ju je kot najbolj uglajen natakar vprašal, če bosta še kaj, in ona je priložnost seveda takoj izkoristila, da se zafrkava iz njega. Pokazal ji je jezik in se še sam obrnil k vilincu, ki mu je bilo očitno ime Schrathec. "Ali bi mi lahko zavili nekaj piščančjih sendvičev? Dobra malica za po treningih so." Mali je nemudoma prikimal in se izgubil med ostalimi, ki so pripravljali vse za zajtrk, čeprav je bilo do njega gotovo vsaj še 5 ur. Obrnil se je nazaj k Victorii, ki se je navdušeno basala s čokoladnimi piškoti, kar je bilo pri dekletih precej redko videti, saj so ponavadi kot obsedene pazile na svojo težo. Vendar mu je, kot da bi mu brala misli že v naslednjem trenutku odgovorila na nezastavljeno vprašanje. Zarežal se ji je in s pladnja vzel enega od predlaganih piškotov. "No ja, jaz se tudi nikoli ne zredim, ker enostavno preveč treneram, da bi se mi lahko nabralo kaj maščobe." Takrat se je Schrathec že vrnil skupaj z veliko vrečo zavitih sendvičev. Alex mu je hvaležno pokimal, potem pa svojo pozornost spet obrnil k Victorii. "Nekajkrat sem te opazoval med Quiddichem. Resnično dobra si," se ji je nasmehnil, medtem ko je iz pladnja izmaknil še en piškot. "Kako dolgo že treneraš?"