Kopalnica za Predstavnike študentov

Victoria se je lagodno in povsem brez skrbi sprehajala po šoli in si ni nameravala nadajati glave s skrbmi. Že zelo dolgo ni imela tako veliko prostega časa kot sedaj, učitelji so ji namreč polnili glavo z različnimi pergamentnimi papirji in ostalo nesnago, ki jo je imela že tako dovolj. Odločila se je, da domačo nalogo naredi podnevi in ponoči uživa v samoti. Ker ni bilo nobenega v bližini in se ji ni bilo treba delati vsemogočne Victorie z nadvlado nad vsemi, je lahkotno skakljala po hodniku in uživala v trenutkih, ko se je skoraj spotaknila in se ponovno ujela na noge. Švignila je mimo velikih in mogočnih vrat, ter se po nekaj trenutkih ustavila in bolj natančno pogledala. Bila so vrata v kopalnico predstavnikov študentov. Že dolgo ni bila v njej. Torej uje bila odločitev postavljena. Počasi je zašepetala geslo "Vonj vanilije in breskve." Vrata so potiho raškrtala in se ji odprla. Stopila je v mogočno sobano, kjer je večila prostora zavzemala gromozanska kad, globine in širine bazena. Kar nekje je odvrgla obleke in iz polic potegnila eno izmed puhastih brisač. Zdrknila je v vodo in odplavala do mesta, kjer so se nahajale različne vrste pip. Odprla je kar vse in pustila, da so mehurčki in raznobarvne tekočine zapolnile kad. Ponavadi si je sem prinesla kopalke pa je vedela, da sredi noči ne bo gotovo nobenega na spregled. Odplavala je na rob bazena in olajšano zavzdihnila, ko se je sproščujoče naslanjala ob rob kjer so ji mehurčki segali do vratu in ji zakrivali veliko večino telesa.

En pogled na uro na mizi mu je povedal da je ura že pol dvanajstih. Očitno je med prepisovanjem sošolčevega eseja za zgodovino izgubil občutek za čas. Na srečo ga je uspel dokončati in zehajoč je pretegnil svoj boleč hrbet. Sedaj bi mu zelo prijala dolga sproščujoča kopel. Čez obraz mu je šinil samozadovoljen nasmešek, ko se je spomnil, da si jo lahko privošči. Pred kratkim je iz mlade Pihpuffovske predstavnice (ki je bila med drugim prav nenavadno čedna) s prilagojenimi metodami izvlekel geslo njihove kopalnice in ker so ga menjavali približno enkrat na mesec je bil prepričan, da je še vedno isto. Počasi se je dvignil s stola na katerem je presedel občutno preveč časa in prepisani esej odnesel v svojo sobo, preden se je potiho splazil skozi izhod iz Spolzgadovskega doma.

Po hodnikih so se njegove noge gibale hitro in okretno in navkljub svoji velikosti je bil tih kot miš. Ko je našel pravo nadstropje je moral nekaj živčnih trenutkoov preživeti za starim oklepom, da se je izognil profesorju Colibriju, ki je bil očitno dežuren. Takoj ko pa so pritlikavčevi koraki potihnili je nadaljeval in kaj kmalu prišel do masivnih lesenih vrat. "Vonj vanilije in breskve," je zašepetal v svojem žametnem basu in zdrsnil skozi rahlo odprta vrata.

To, da kopalnica ni bila prazna, ga je po pravici povedano zelo presenetilo, vendar ni niti pisnil. Vrata za njim so se sama zaprla brez šuma in Alex si je z zanimanjem ogledal temnolasko, ki mu je naslanjajoč se na rob kadi kazala hrbet. Njegove oči so zatem oplazile kupček oblačil na tleh, nedaleč od njega, in ujele srebrnkast lesket. Neslišno se je pomaknil bližje in zazjal, ko je ugotovil da je lesket oddajala predstavniška priponka. Predstavnica Spolzgada si rada privošči polnočne kopeli, kaj?
O Victorii Hellrune je slišal že marsikatero govorico. Med dekleti je bila splošno znana kot ukazovalna prasica, ki je nagnjena k nasilju in je rada vedno glavna, med fanti pa kot dobra bejba, vendar na žalost kar precej izbirčna. Sicer sta se nekajkrat mogoče srečala v dnevni sobi ali jedilnici, vendar o njej razen tračev ni vedel ničesar.

Veliko prakse mu je omogočalo, da se je iz oblačil spravil po zelo hitrem postopku, vendar še vedno neslišno in v lepem loku je skočil v vodo. Na površju se je prikazal na nasprotnem koncu kadi kot ona in igrivo stresel z glavo, da je z las otresel kapljice odišavljene kopeli, potem pa ji namenil bleščeč nasmešek, ki je razkazal vse njegove popolne, vendar malce zašiljene zobe. Potopil se je pod vodo in splaval malo bližje njej, preden se je spet dvignil. "Upam da te ne motim, ob tej uri enostavno nisem pričakoval družbe;" ji je pomežiknil. "Victoria, imam prav?". Z osladnim nasmeškom je splaval bližje in ji pritisnil poljubček na vsako lice. "Alex, enchantéé".

Victoria je sunkovito trznila, ko je zraven nje glasno pljusknilo in nekaj temnejšega priletelo v vodo. Lahko bi prisegla, da je fant. Močno jo je prestrašil. Res ni pričakovala nikogar. Upala je, da ni kakšen rdečnjak, ki bi v hipu tekel k njihovi predstavnici in jo zašpecal. Vendar se je iz vode dvignil precej znan fant, ki niti ni bil tako grd. Z nasmeškom ji je pokazal vse njegove bele zobe, ki so se v poltemi lahno svetili. Morala je priznati, da je za zobe res skrbel lepo. Ko je pod vodo splaval bližje k njej ji je postalo nelagodno. Mislila je, da bo bila sama. "Če ne boš tekel k profesorjem in tožaril kako se sredi noči namakam v kopalnici in poskušam najti malo miru me mogoče ne motiš." Nekoliko se je zdrznila, ko je izgovoril njeno ime. "Ja... Victoria sem, če hočeš me lahko kličeš Vic, ampak nikar Vicky. To so si izmislili moji starši in kot težaška vrsta ne morajo razumeti, da te okrajšave ne prenesem." Počasi je splaval bližje nje in ji na vsako lice podaril manjši poljubček. Ko je izgovoril svoje ime ji je bilo vse jasno, FRANCOZ!!??. Narejeno se je nasmehnila, da je tudi sama pokazala vse svoje bleščeče zobe "Predvidevam, da sem te že kdaj videla, vendar me zanima, če si se prešolal... tvoj priimek se namreč sliši nekako, no... francosko..." Povsem verjetno jo je poznal. Vendar se ji tokrat ni ljubilo biti hudobna in nesramna egoistična prasica. Povsem verjetno ima lahko normalne pogovore.

"Si vedno tako zgovorna?" se ji je tiho zasmejal ko ga je zasula s pripombami in napotki o njenih vzdevkih. "In ne, ne bom tekel k najbližjemu učitelju. Si že kdaj videla Spolzgadovca, ki tožari?" Pomežiknil ji je in zdrsnil h steni ob njo, tako da je svoj razboleli hrbet naslonil na hladni kamen. Njena naslednja pripomba je letela na njegovo predstavitev in tokrat ni mogel zadržati krohota, ki pa ga je hitro utišal in se obrnil v vodi. Segel je med svoje obleke po palico in nad prostorom na hitro izvedel nekaj zvokotesnih urokov. "No, zdaj se lahko tudi naglas smejim... Ja, prešolal sem se. Prejšnje leto, če smo natančni, in to z Beuxbatonsa. Rabiš še natančnejše podatke?" Namenil ji je posmehljiv pogled izpod obrvi, preden je nadaljeval. "Ko nisem v šoli živim v Provansi, v vili ob obali Sredozemskega morja. Imam mlajšo sestro, moja starša sta ambiciozna bogatuna, ki bi rada da postanem politik, sem v šestem letniku, Spolzgadovec, sem zasledovalec in trenutno me zelo boli hrbet." Izpustil je naveličan hehet in se obrnil k sogovornici. "Kaj pa ti?" Med njunim pogovorom si je neopazno ogledoval njene obrazne poteze, njene lepe rjave oči, razkošne temne lase, gladke ličnice in srčaste ustnice. Bila je prav neverjetno lepa in z veseljem bi si ogledal njeno telo tudi od vratu dol, vendar je bil zaenkrat čisto zadovoljen tudi z enostavnim pogovorom. Medtem ko je čakal, da mu odgovori je zaplaval proti mestu, kjer so se vklapljali ventili in potegnil majhno ročko. Iz lukenj ob robu kadi so začeli brbotati mehurčki in zadovoljno se je namestil na svoje prejšnje mesto, le da je sedaj zraven prejemal še masažo hrbta.

"Verjetno sem res zgovorna in če že res moraš vedeti poznam nekaj spolzgadovcev, ki tožarijo in mislijo, da so s tem hudobni." Pomaknila se je nekoliko bolj stran od njega, vendar previdno in skoraj neopazno. "Ne razumem kaj je smešno..." V glavi je tiho renčala. Sama se že dolgo ni smejala, če seveda odšteješ posmehljive nasmeške in hudobne krohote. Skoraj bi spregledala, da je začel na veliko nakladati o sebi. Ni ga zares poslušala in je samo lahno prikimavala. V glavo so ji stekle samo besede "Kaj pa ti?" Victoria se je zdrznila kot, da bi ji kdo primazal klofuto. "Jaz...? Če že moram... Ni ravno preprosto." Glasno je zavzdihnila in mu dala vedeti, da jo moti ker nima pojma kaj hoče doseči s prijateljskim pogovorom. "Tudi moji starši so bogatuni in težaki, ki bi radi svojim otrokom zagotovili ravno tako prihodnost. Imam starejšo sestro, vendar samo za nekaj minut. Dvojčici sva, vendar si ponavadi nisva podobni ker imava dar spreminjanja oblike oziroma sva metamorfija. Imam tudi mlajšega bratca, ki je take vrste kot si ga noben ne želi imeti. Živimo v dvorcu nekje na podeželju. Na bradavičarki sem že skozi. Tudi jaz sem utrujena saj sem iskalka v ekipi, predvsem pa sem utrujena od delanja domače naloge in se moram zato sproščati ponoči. Če že moraš vedeti vse... to je edini prostor kjer me ne zasledujejo sline cedeči bivši fantje, ki mislijo, da je ta dan, ki sem ga preživela z njimi kaj pomeni." Dolgo je govorila brez prestanka in brez, da bi zajela sapo. "Odobravajo me tudi za hudobno prasico in to znam biti. Res je in priznam naglas. Trenutno se mi ne da delati Victorie, ki ima nad vsemi prevlado in zato te lahko opozorim, da si varen." Čez obraz ji je hušknil zarotniški nasmešek "Ali pač..." Je še dodala in se vrgla na Alexa, da ga je globoko potunkala, nato pa zbežala na drugi konec bazena kjer mu je vračala krohotanje, ki se je glasno razlegal po kopalnici.

Ko se je tudi ona poglobila v razlago o sebi, jo je poslušal z zanimanjem, ki ga sama prej ni pokazala. Utrujeno je zavzdihnila in pripomnila, da je to edini kraj, kjer se lahko sprosti in znebi vseh nadležnih osebkov. Ravno mu je zagotovila, da je varen pred zlobno in zahrbtno Victorio, ko se je vrgla nanj in ga potunkala, da je v presenečenju popil požirek odišavljene mehurčkaste vode, preden se je kašljajoč prikazal na površju. Narejeno užaljeno jo je pogledal, medtem ko se mu je ona z druge strani kadi režala v obraz. "Podle igrice se bomo šli, kaj? Prav prav..." Potopil se je in s priprtimi očmi začel plavati tik ob dnu, tako da ni povzročal premikanja pene na površju, ki bi izdala njegov položaj. Ker je bilo mehurčkov več kot dovolj Victoria seveda ni mogla imeti najmanjšega pojma kje se nahaja in priplaval je tik do nje. Potem jo je zagrabil za noge in potegnil, da se je še sama zgrmela pod gladino, Alex pa je izpustil njene noge, se dvignil po zrak in se veselo smejal, dokler ni prišla nazaj na površje. "Mogoče se sprašuješ zakaj sem tako prekleto prijazen. No, odgovor je to, da se mi zdi da se more vsak kdaj sprostiti in pozabiti na svoj tipični 'vzvišeni jaz'. Stavim, da se že kar nekaj časa nisi dobro zabavala, razen mogoče sadistično." Prijateljsko se ji je nasmehnil in zdrsnil k steni, da je svoj razboleli hrbet spet nastavil masažnemu curku vode. Po nekaj minutah tišine mu je v misli šinila ideja in nesramno se je zarežal. "Si za to, da greva malček oropat kuhinjo?".

"Podle igrice se bomo šli, kaj? Prav prav..." je s temi besedami Alex izginil pod vodo in Victoria se je le zmedeno ozirala okrog sebe. Za vsak primer je zadržala dih in prav je bilo tako. Nakej jo je sunkovito potegnilo za noge in ni ji bilo trba ugibati kaj. Hitro je splavala na površje. Olajšanje se je bilo smejati z usto polnimi mehurčkov. "Mogoče se ti sprašuješ zakaj sem jaz tako prekleto prijazna..." se je smejala Vic. Pri drugem njegovem stavku ji je zbledel nasmešek in s pogledom, ki ni gledal vanjga ampak nekam v steno tiho rekla "Že zelo, zelo dolgo..." Nakar se je hudobno zasmejala "... ampak prija. Še dobro, da me nisi spoznal, ko nisem bila tako dobre volje." Tudi sama se mu je prijatljsko smehljala. "Si za to, da greva malček oropat kuhinjo?" jo je po nekaj časa vprašal Alex. Tudi sama se je nasramno zarežala "Še vprašaš?!" Ampak najprej je morala nekako neopazno zlesti iz vode. Po vsej tej zabavi bi skoraj pozabila, da je gola. Z zarotniškim nasmeškom je priprla oči in ga porinila ravno dovolj, da je s hrbtom priletel v vodo in se pri tem potopil. Sama je z levjim skokom skočila do brisače kjer se je debelo zavila vanjo. Še preden bi jo lahko zagledal se je vsedla na rob bazena in noge namočila v mehurčkosto vodo. "Problemi?" se mu je zarežala in nato odvrnila pogled, da bi lahko še sam zlezel iz vode. Pobrala je obleke in stopila do roba bazena.

Lepo jo je bilo videti nasmejano, saj je tudi sama priznala da že precej časa ni bila tako dobre volje. Še preden bi lahko vsaj navdušeno vzkliknil, ker se je strinjala z ropom kuhinje, je bil že pod vodo in je presenečeno krilil z rokami, da bi prišel nazaj na gladino. Ko mu je končno uspelo izkašljati vso vodo, je zmedeno opazil, da je ni več v kadi, vendar jo je trenutek kasneje zagledal na robu, z nogami peni in zavito v brisačo. "Moram pa priznat, da je bila dobra diverzija," se ji je zarežal in se potegnil ven. Sam ni bil pretirano sramežljiv in ga je prav malo brigalo, če ga bo videla golega, na svoje telo je bil tako ali tako ponosen. Segel je po puhasti brisači s kupa in si jo ovil okrog pasu, preden je prisedel na rob k Victorii. Nekaj časa sta bingljala z nogami, dokler ni Alexu postalo dolgčas in je začel vodo frcati proti njej in smejoč sta se pobrala vsak k svojem kupčku obleke. Z oblačenjem je imel nekaj problemov, saj majica ni in ni hotla zdrseti čez njegovo vlažno kožo, ko pa mu je končno uspelo si je s palico še nahitro posušil razmršene lase, saj pri temperaturi v gradu ni hotel okoli hoditi z ničemer mokrim. En pogled nazaj mu je povedal, da je tudi ona že oblečena in tiho sta se splazila skozi velika lesena vrata.

V klet sta prišla prez kakršnih koli zapletov in hitro poiskala pravo tihožitje. Alex je hruško poščegetal po njenem zaobljenem telesu in odprl se jima je prehod. "Izvoli, dame imajo prednost."

[ti kr napiš u kuhni, ane? ]