Hodnik

Aron se je zdolgočaseno sprehajal po hodnikih ter ga niti malo ni brigalo, da bi srečal njihovega hišnika ali kakega učitelja. Ni se mu dalo spati čeprav je bil neverjetno utrujen. Pod očmi so se mu risali ogromni podočnjaki, ki si jih je Aron z malo čarovnije nekoliko pomanjašal. Ponoči je seveda pustil, da so se mu povečali nazaj, da je lahko prestrašil vsakogar, ki se je ponoči še plazil po hodnikih. Zdolgočaseno si je ogledoval kip enooke čarovnice, ki je žalostno stal ob desni strani stene. Upal je, da bo srečal še kakšnega prestopnika, ki se bo plazil po hodnikih. Imel je veliko načrtov. Če bi bil njegov prijatelj bi ga povabil, da se norčujeta iz hišnika ter mu naredila kup težav, če bi bil kakšen mali predrznež bi povzročil hrup, da bi ga dobili saj bi bil s svojo neiznajdlivostjo mali škamp v trenutku potunkan. Nakar je karnaenkrat v daljavi zaslišal lahne korake. Bilo je neko dekle, ki se je tako kot on odločilo za nočne pohode. Neslišno se ji je priplazil za hrbet in rahlo prišepnil, da so ji za trenutek privzdignili lasje "Kršimo pravila?" Sam pri sebi se je nasmehnil nakar se je dekle obrnilo proti njemu...

Po nekaj času koncentriranja si je približno lahko predstavljala, kako bi spet našla Veliko stopnišče. Ravno je stopala po dolgem hodniku, ki bi jo moral pripeljati do izhoda, ko je tik za svojim hrbtom zaslišala tih glas. "Kršimo pravila?" Vendar to ni bil hripavi Filchev glas, to je bil izzivalen globok glas, ki je zelo verjetno pripadal spolzgadovcu, vsaj po meri nesramnosti v njem. V trenutku se je obrnila in se presenečeno zagledala v obraz temnolasca, ki je imel nekaj z njeno sestro. Kljub temnim podočnjakom je bil zelo privlačen. Alyssa ni marala biti nevedna in se je takoj, ko je bilo možno pozanimala o njem. Ime mu je bilo Aron Sawyeer, obiskoval je peti letnik v Spolzgadu, držal pa se ga je sloves, da je bila zveza z njim, daljša kot eno noč resnična redkost. Malce prestrašen izraz na njenem lepem obrazu je zamenjal tipičen nesramen nasmešek. "No, nisem edina..." mu je vrnila, potem pa pravzaprav pomislila na to. "Samo nočni sprehod ali si kam namenjen?", je povprašala, saj se je spomnila, da se je ona prvotno odpravljala na zabavo. Naslonila se je na hladno kamnito steno. "Kako ti gre z mojo sestro?".

"Lahko bi rekli..." Victoria se je pojavila na poti po hodniku in ravno ujela njun pogovor "Da ni nič spesifičnega kar bi lahko rekli o najni 'dolgotrajni' zvezi." Nesramno se je zarežala obema "Motim?" Počasi se je z tihimi koraki sprehodila do njiju in se naslonila na steno "Ne menita se zame samo skozi grem." Tako je vsaj mislila. Priložnost za njeno pravo osebnost je bila predobra, da bi jo pustila zanemarjeno ležati na hodniku v četrtem nadstropju. "Tako torej nisem edina, ki se ji ne da spati? Glede kršenja pravil pa bi lahko, če se ne motim vsi držali svoja prevelika usta." Pri teh besedah je nesramno pomignila temnolascu s katerim je imela 'umesno' srečanje na vlaku. "Tako torej. Sta se samo izgubila in bosta svoje ritke takoj zdaj odpeljala v mehke in tople posteljice ali sta odšla pohajkovat in se mi bosta pridružila?" Že res, da je bila poleg nje sestra o kateri je govorila ampak se je odločila, da bo ponoči sklenila premirje in ponudila kakšno super zabavo pri kateri ne bi odšli spat niti za sekundo. Proti sestri je pomolila svojo roko v znak premirja.

Alice si je snela plašč takoj, ko se je prepričala, da ni v bližini nikogar. Napaka. Ko je stopala proti hodniku v četrtem nadstropju, se je iz teme izluščila senca temnolasega učitelja napojev. Drznvraanovka je komaj prikrila krik groze, ki je ravno hotel planiti iz njenih ust. Pritisnila se je ob steno in upala, da je Raws ni opazil. Z grozo je opazovala, da se ji je senca vedno bolj približevala. Tako. Super. Zdaj me bodo po Rawsovi zaslugi vrgli iz šole. Še malo, pa me bo zalotil... Tehtala je možnosti, da se izmuzne. Počasi in previdno se je s hrbtom ob steni pomikala nazaj. Ko se ji je zdelo varneje, se je ogrnila z Daemonom. Stopila je na hodnik in tam zagledala profesorja, ki je z obrazom, polnim zlobnega upa in privoščljivosti, strmel v steno, ob katero se je pred kratkim skoraj sploščila. Alice je pohitela mimo njega s pretkanim nasmeškom. V zavetju plašča nevidnosti je učitelju nesramno pokazala jezik. Obrnila se je proti hodniku s kipom enooke čarovnice. Ko je bila majhna, se ga je grozno bala. Sanjala je, da jo ta pojava ustrahuje in preganja po hodnikih. Pridušeno se je zahihitala, ter si za prvim vogalom snela plašč.

Skoraj bi se zaletela v dekle njenih let, ki je klepetala z dvema drugima učencema. ''Eh, se opravičujem, ravnokar bežim pred Rawsom, ki paradira tukaj v bližini...''se je pričela opravičevati, nato pa je videla, koga je skoraj speštala. Bila je spolzgadovka, s katero sta se sprli v trgovini na Prečni. Zraven nje je bila Alyssa-Alice je bila kar malo presenečena, nato pa je bil tam še en spolzgadovec, ki ga ni prepoznala. ''Živjo! Tukaj je pa že pravi polnočni klub!'' Bolj sproščeno se je zasmejala in stresla s svojimi dolgimi lasmi. ''Oprostite, če motim. Mislila sem, da sem edina, ki že prvo noč luta po šoli. Zelo mi je žal.'' Sklonila je glavo in si začela mrmrati svojo najljubšo melodijo, ko je čakala na odgovor molčečih učencev.

Aron je res moral držati svoje pripombe zase. Ni bila edina, ki je kršila pravila. "Pravzaprav se odpravljam na zabavo, ki se bo... opsala, začela prav kmalu. Če se ne motim si povsem verjetno tudi ti namenjena na zabavo v zapuščeni učilnici, ki stoji v sedmem nadstropju?" Aron se ji je zarežal. Lahko bi vendar šla skupaj. Takrat pa je že hotel odgovoriti na vprašanje, ki ji ga je zastavila o njegovi zvezi z Victorio nakar..."Lahko bi rekli..." Na vogalu se je pojavila njena sestra Victoria "Motim?" Aron je skomignil z rameni "Mislim, da ne..." Negotovo se je obrnil proti Alyssi. "Nisva se izgubila. In, če še nisi opazila sem utihnil glede pripombe kršenja pravil. Še res neznaš pohecati na svoj račun?" Na njeno nesramno režanje ji je odgovoril z... nesramnim režanjem seveda. "No se neznaš smejati svojim šalam na račun sebe kaj?" Moril jo je še naprej in naprej.

Seveda. Na vogalu se je prikazala Victoria in uničila njen spogledljivi klepet. Kako tipično. Že je zavzdihnila in začela nabirati strup, ki ga bo vrgla v obraz ko začne težiti, ko jo je sestra presenetila s ponudbo premerja. Glej no glej... Sprejela je roko in jo stresla, potem pa za spolzgadovkinim hrbtom presenečeno opazila Alice. Zadnji človek ki si ga je trenutno želela videti. Drznvraanovka se jim je nemudoma pridružila in začela na ves glas klepetati, čeprav je celo sama rekla, da v bližini paradira Raws. Alyssa jo je grdo gledala in se olajšano nasmehila, ko je utihnila. "Predlagam da se poberemo v že prej omenjeno učilnico. Tule bi znalo biti nevarno..." Kot je bilo v njeni navadi že odkar je pomnila, ni počakala na odgovor, temveč je samo odšla. Hkrati je Arona zgrabila za rob srajice in Victorio za rokav, Alice pa je zaradi nje lahko tam sredi hodnika tudi pognala korenine.

Sedaj je uspela nenavadno hitro najti Veliko stopnišče in ujeli so prve stopnice v sedmo nadstropje. Alyssa je dobro vedela, kje se nahaja zabava, saj je bila tu že neštetokrat. Vrata so bila zaklenjena in na ven ni izgledala prav nič sumljivo. Ko pa je po njih trikrat potiho in enkrat malce glasneje potrkala, so se odprla in močna roka je zgrabila njo in njene prijatelje ter jih potegnila noter. V zatohlem prostoru je bilo že kar nekaj ljudi ki so poležavali v kotih s steklenicami v rokah ali pa se na trhlih mizah mečkali. "Dobrodošli..."

Victoria je srepo pogledala Arona. "Znam. Nemaram pa, da se mi smejijo topoumni bedaki." Kmalu se je na vogalu pojavila še ena sošolka njene sestre super skoraj bi jo zbila hkrati pa je bila tista s katero se je skregala, ko ji je stopila na nogo v trgovini z oblekami. "Res krasno..." Ni vspela dokončati stavka saj jo je njena sestra, ki ji je prej podala roko v znak premirja potegnila za sabo. Za rokav jo je vlekla za sabo. Podobno je storila z Aronom. Victoria ji je sledila v tišini dokler niso prišli do njej prav dobro znanih vrat v sedmem nadrstropju. "Dobrodošli." Victoria se je takrat spustila iz sestrinih 'štrikov' in priskakljala v staro in umazano učilnico. Po tleh se je sesedla med gručo svojih dobrih prijateljev in enemu od sošolcev izpulila steklenico z njej neznanim alkoholom. Njej prijatelj jo je zadovoljno opazoval, ko je naredila krepek in žgoč požirek.

[Materjal za pisat prosim ]

Alice je opazila, da je bila Alyssa zelo jezna nanjo. Ko jo je tako prebadala z besnimi pogledi in zvlekla svojo sestro in spolzgadovca za seboj, je bila rahlo presenečena, a prav nič užaljena. Pravzaprav je bila zelo dobre volje, saj je bila noč edini čas, ko je bila lahko popolnoma sama. Jupi! Odšli so! Hvala, Alyssa! Potrta je bila le za trenutek. Očitno je bila preglasna - kmalu je zaslišala šumenje plašča nedaleč od nje. Zatekla je naprej po hodniku. Zadihano se je ustavila šele v drugem nadstropju, kjer je oprezno čakala, da jo šumenje preneha zasledovati. Nenadoma se je oglasilo tik zraven nje. Nekdo jo je zagrabil za ramena in obrnil k sebi. Alice je kriknila in se iztrgala pojavi iz rok, ter ji pobegnila. ''Hej, počakaj!'' se je zaslišal fantovski glas, a se zanj ni zmenila. Drvela je proti Drznvraanovskemu domu in bliskovito razmišljala, da bi spravila svoje možgane v tek. Le tago bi bila dovolj zbrana, da pravilno odgovori na vprašanje, ki jo čaka ob vstopu v dom. Pričakalo jo je zelo enostavno vprašanje, kaj najraje jedo žvadrni. Takoj je bleknila odgovor in vrata so se odprla s prijaznim ''Kar vstopi.''