Zelenice pred šolo

"Eh, dvomim da dandanes kdorkoli kaj razume. Pa vendar je tako." je dejala, ko sta odhajali iz sobe in preden je spoznala njenega brata. Res ni bil napačen in bog ve mogoče pa še bo kdaj kaj iz tega. Čeprav se Sim ni ravno rada zapletala z sošolci. Pa če je uspelo pač je. Ljubko se mu je nasmehnila in mu ponudila roko v pozdrav. Potem ste odšli naprej.
"Kakorkoli, ne nimamo vsak dan blok ure. Le dva dni sta takšna in še to so večinoma take bedne dolgočasne ure. Res ne vem kako so letos naredili urnik, a je precej beden." je komentirala naprej, ko sta hodili po stopnišču dol. "Stavim, da je tvoj mlajši brat prav ljubek!" je dejala, saj je Sim občasno navdušena nad mlajšimi otroci. No ja, beri kar pogosto. Že ste prišli na dvorišče pred stavbo. Sim je poiskala primeren kraj. Pred šolo so od spomladnega časa naprej zelenice. Trenutno pa je tukaj bel in mrzel sneg. Bog, kako je zeblo. Prava nočna mora. "Pridi, greve sem." potegnila jo je za seboj, nekaj metrov stran od šole in na desni strani. "Tole so zelenice. Ponekod so majhne gredice prelepih rož. Sicer so vse vrste rastlin v glavnem rastlinjaku, ki je pa malo bolj oddaljen od tukaj." je pojasnila in se zavrtela v krogu, ter gledala v nebo. Sneg je nežno naletaval. "Torej ja, tukaj je ob sončnih poletnih dnevih prav zabavno biti s knjigo in brati." je še delila svoje mnenje z Kat. Potem je utihnila in se zastrmela nekam v daljavo. Opazovala je sneg, ki je padal in ga hkrati preklinjala. Ni marala zime zaradi mrazu. Saj sneg je že še prebaljiv, mraz pa ne.

"Hvala bogu da nimamo vsak dan dvojih ur, ker drugače se bi mi še zmešalo. Čeprav se mi bo najbrž že tista dva dni ko imamo dvojne ure mešalo" je dejala Katherine ko sta hodili po stopnicah. "No ja, ljubko navihan predvsem" je dejala in se nasmehnila. Pogrešala je mlajšega bratca Matta. Čeprav ji je dostikrat šel na živce ker ji je nagajal takrat ko nebi bilo treba ga je imela neskončno rada, prav tako kot brata dvojčka. Prišli sta do vhodnih vrat gradu. Ker Katherine še ni poznala okolice je izbiro prostora prepustila Sim. Ta si je izbrala miren kotiček kjer so bile v bolj toplih mesecih, kot ji je povedala Sim, zelenice. "Jutri imamo rastlinoslovje kajne?" je povprašala. Veselila se je že da bo lahko videla rastlinjake, ki so jih bivši študentje opisovali za prekrasne. Sim se je zavrtela in sneg je kar plesal okoli nje. Katherine se je nasmehnila, nato pa je pogledala v zrak in z jezikom lovila snežinke ki so počasi naletavale proti tlom. "Rada bereš knjige?" je z zanimanjem vprašala Katherine. Sama je bila pravi knjižni molj. "Verjamem, sploh če te sonček prijetno greje in ti je toplo" se je Katherine strinjala s Sim ko je ta dejala da je poleti prav lepo brati knjige na sončku. Ob omembi toplote se je Kat kar malce stresla saj je bilo zunaj vendarle kar nekaj stopinj pod ničlo.

"Vem kaj misliš. Te dvojne ure so popolnoma nore. In baje so nam na začetku hoteli dali to vsak dan. Oziroma, petek bi imeli prosto ali nekaj podobnega. Potem smo se enostavno uprli. Kdo ne bi bil vesel prostih petkov? Vendar smo se uprli zaradi principa. Vsaj jaz sem bila najglasnejša, ker trenutno ni našega predstavnika." je povedala celo štorijo z začetka šolskega leta. Z rameni je na lahko skomignila, ko je pripovedovala. Med vsem tem je pa še na polno mahala z rokami in prikazovala sceno. "K sreči so nam vseeno dali ne naporen petek." je še dodala na koncu.
Nehala je strmeti nekam v daljavo in se posvetila Kat, ki je pridno nadaljevala pogovor. "Ja, imamo ga jutri ja. Vendar dvomim, da bomo šli v glavni rastlinjak. Bomo pa bili v tisti delavnih. Bog ve kaj bomo delali. Nekaj posebnega, glede na to da smo sredi zime. Vendar ti ga lahko po pouku razkažem. Oziroma preko profesorice ti ga razkažem." sovražila je, da je morala vedno iti do profesorice rastlinoslovja in vprašati za dovoljenje. Vendar drugače ni šlo, ker je rastlinjak načeloma pod njenim ključem in je enostavno morala do nje. "Sicer je pa kar zabavno." je dodala po vsem tem in se ji široko nasmehnila. "Knjige? Ja tu in tam. Večinoma berem vse, saj skušam imeti dobro povprečje splošne razgledanosti. Ponavadi enostavno tičim v knjižnici - no ali pa tukaj, pri nas v domu tako ali tako ni miru. Romane pa berem kadar imam čas. Katerega trenutno res nimam." je razložila, pojasnila in se zasmejala. Knjige so ji bile drugi dom. Prvi je sama bradavičarka, čeprav svoj pravi dom resnično pogreša. Obrnila se je za devetdeset stopinj. "Torej, kam greve sedaj? Imaš kakšno željo?" je povprašala, preden je stopila naprej.

"Prosim reci da se hecaš! Dvojne ure vsak dan? Kaj so totalno zmešani?" se je razjezila Katherine. Že to da je morala biti pri nekaterih predmetih po eno uro na dan ji je bilo mučno. Kaj šele ko morala biti pri predmetih ki jih ne mara po dve uri skupaj. Najbrž bi se ji kar zmešalo. "No ja prosti petki bi bili super, vendar da nas bi vsak dan mučili z dvojnimi urami pa tudi ni človeško" se je strinjala. "No še dobro, ker drugače bi imela pokvarjen vikend, česar pa res nočem" je Katherine olajšano zavzdihnila.
"Škoda, res se veselim obiska glavnega rastlinjaka, saj sem slišala da so v njem najbolj magične in očarljive rastline" je malce razočarana dejala Katherine, saj se je res veselila obiska glavnega rastlinjaka na Bradavičarki. "Preko profesorice?" se je začudila. "Kaj lahko glavni rastlinjak obiščemo samo v spremstvu profesorice?" se je spet začudila. Sicer pa je bilo bolje da so bila taka pravila, ker bi bil drugače rastlinjak hitro uničen. "Knjige so najboljše zdravilo za dolgčas" je dejala na glas, v glavi pa pripomnila poleg masaž,sexa in podobnih zadev. "Hm.. lahko bi si ogledale malce okolico šole. Igrišče za quidditch naprimer?" je predlagala Katherine.

[finally odpisala yay!]

"Pha! Oni zmešani? Ne, to pa že ne." je rekla sarkastično nato pa prasnila v smeh. "Debili enostavno mislijo, da smo stroji. Sploh pa v nas ne vidijo prihodnosti. Mislim, redki so profesorji ki na to pomislijo. Drugi vidijo le zadnje leto v katerem nas mislijo zajebati na vse načine. In tako je nastal urnik z dvojnimi urami.." prhnila je na vse skupaj in surovo uprla neprijeten pogled proti glavni pisarni. "Saj pravim. Mislijo da smo stroji, sami pa so dobesedno bili pripravljeni se odreči prostemu času. Prizadeti so resno." malo je zadihala preden je nadaljevala. "Saj ne rečem, tudi meni nebi bilo všeč biti skoraj celo življenje v šoli. Plus tega vidiš družino zgolj čez počitnice, mogoče vikende. Ampak lej, sami so se za to odločili. Mi nismo tukaj, zato da bi na nas stresali slabo voljo. Klinc!" je končala to temo pogovora, saj jo je imela preko glave.

Pokimala je. "Ja saj veš, neki neumni protokoli da bi zavarovali boge rastline pred nami. Kar je tukaj ugodno ker tam notri je res vse mogoče. Vendar ta rastlinjak vsem pokažejo le na ogledu šole. In tisti čas si lahko srečen, če si notri, ker je zanimanje med študenti za asistenta dva tisoč procentno!" je razložila še dodatno. "Sama še nisem imela te sreče." je še dodala malo bolj žalostno. Definitivno se je videla v rastlinjaku in ni ji nikoli bil problem skrbeti za rastlinstvo. Veselilo jo je. Ampak je profesorica vedno zbirala tiste ki imajo po njenem največ potenciala (v bistvu samo bogataše ker je v denarju videla potencial za nove rastline), skratka bedno. "No, no. O tem kaj je najboljše za preganjanje dolgčasa se bi dalo razpravljati." je rekla in se zasmejala. Roke je potisnila v žep plašča in nadeljevala:"Vendar ja, so ene izmed boljših v tej dejavnosti." začela je počasi hoditi proti igrišču in razmišljala o že prebranih knjigah. "Pridi greve." ji je še rekla po parih minutah tišine.

(( Piš tm naprej))