Učilnica urokov

Uroki... Vic jih ni pretirano marala. Večino uporabnih urokov se je naučila sama od sebe in je na ure hodila samo zato, da bi se naučila še tistih neuporabnih. Usedla se je v najbolj oddaljen kot od katedra kjer je lahko brez skrbi lenuharila. Kmalu so se v razred usuli še ostali učenci, ki so kot ponavadi zamujali. Kmalu je za njimi v razred pricapljal pritlikavi profesor Colibri. "Danes ne bo prav zanimivo in to vas upozarjam že vnaprej." Kot, da ni vedno nezanimivo, si je mislila Victoria. Po učiteljevih navodilih je odprla deseto stran v učbeniku. Razvedrilni uroki? Krasno. Victoria si je v tem trenutku želela prav te. Zdolgočaseno je listala in listala in listala po knjigi. Sami dolgočasni uroki, ki jih je znala že pred časom. Raje je zaprla knjigo in iz torbe potegnila črnilo, pergament in njeno krokarjevo pero. Učitelj ni opazil, da je poleg tega povlekla iz torbe vrečkico sladkarij in čarobno pero ter črnilo za risanje premikajočih se slikic. Tako je med poukom medtem, ko je žvečila majhne sladkorčke risala slikice na pergamente za zapiske. Na prvi sta bila njena sova Alynn in njen krokar Hiems. Na drugi je risala možičke, ki so se med seboj klali. Med tem se je v mislih neumorno režala ter navijala zdaj za ene zdaj za druge. Ko se je naveličala je ravno začela skicirati profesorja Colibrija, ki se spotakne, ko mu ona nastavi nogo, ko je zaslišala zazvoniti zvonec in trume učencev so se vsule iz učilnice. Vic je le še slikice pometla v torbo, da bi jih skrila pred profesorjem, ki je previrjal zapiske.