Plesna dvorana

Sim se je veselila tega plesa, hkrati zopet ne. Ponavadi s seboj ni imela spremljevalcev in je pač enostavno prišla sama. Nje to ni motilo, medtem ko je nekatere druge zelo motilo. A ta ples ni bil eden izmed teh. Tokrat je morala imeti spremljevalca. No, fanta ni imela. Izbor ni bil ravno ogromen. Lahko bi vprašala Jacka, vendar nekako ni našla časa, da bi prihopsala do njega. Nalogo spremljevalca je naložila enemu šestošolcu iz njenega doma. Nekako sta bila na istem in Sim ga je pač vprašala in vse se je izteklo.

Dogovorejena sta bila malo pred začetkom plesa. Sim si je oblekla enostavno dolgo črno obleko, segajoč do tal. Bila je oprijeta, od bokov naprej pa je nežno padala, flofotala do tal. Njej je bila všeč, tako ali tako pa je to nekako njena edina elegantna obleka. Obula si je še črne salonarje, ki so na pogled rahlo spominjali na žamet in nežnost. Še majhna črna torbica in pripravljena je bila.

Upala je, da ji ne bo treba plesati valčkov in teh podobnih stvari. Saj ne da jo je spremljevalec motil, samo sama meni da so te plesi bolj za resne pare. To pa onadva vsekakor nista.
Prostor je je bil noro hudo opremljen. Ni stvari, ki je nebi opazil. Skupaj sta vztopila notri v prelep prostor. Res so se potrudili. Postavila sta se bolj na stran in se pogovarjala o vseh možnih stvareh.

Victoria je stopila v veliko lepo dvorano, ki se je bleščala ob okrasju in se bohotila ob lepoti, ki jo je izražala. Počasi je stopila naprej in se ozrla po množici in jo prečesala. Njenega soplesalca še ni bilo. Vic je bila ta večer zelo lepa, za ta večer je izrabila vsak kanček domišljije, ki ji je ostal v slehernem delcu telesa.

Njena vijolična obleka se ji je tesno prilegala od bokov naprej pa ji je prosto padala do tal. Obleko so podpirale tenke skoraj nevidne naramnice, čez katere so padali dolgi temno rjavi nakodrani lasje, ki so bili na zadnji strani zapeti z frfotajočim cvetjem, ki se je ujemal z barvo obleke. Na rokah so ji visela žvenketajoče srebrne vendar tenke zapestnice, ki so se ujemale s tenkimi okroglimi uhani. Obraz ji je krasila temna šminka, ki je nalašč nekoliko izpadala iz obraza, pa je vendar le pasala zraven. Noge so ji krasili sandali z visoko peto in povezani s tankimi črnimi paščki.

V dvorano je vkorakala ponosno in v vsej svoji lepoti, da so se številni pogledi obrnili za njo. Počasi je stopila do profesorice artista, kjer je bila vključno z njeno sestro prav tako v čudoviti obleki že zbrana manjša skupinica. Pripravljali so nastop, ki bo namesto benda pel na današnjem večeru.

Držeč svojega lepega soplesalca pod roko je Alyssa vkorakala v dvorano. Ta se je komaj začela polniti in tako je z lahkoto lahko videla vse prelepo okrasje in ozrla se je tudi k terasi. Opravičila se je Mattu in pohitela proti gručici, ki se je zbrala okrog prof. Artista. Opazila je, da so nekateri fantje za njo dobesedno obračali glave, pa saj ni bilo čudno. Za urejanje je porabila skoraj celo uro.

Oblečena je bila v dolgo svileno belo obleko s tankimi naramnicami, ki je imela na desni strani visok razporek za nogo. Prsni del je bil popolnoma prekrit z majhnimi ploščicami biserne matice, ki so obleko dol proti pasu pokrivale vedno bolj na redko, dokler niso do začetka nog povsem izginile. Hrbet je imela popolnoma odprt in na trenutke se je izpod nagubane tkanine pri njeni trtici celo pokazal čipkast rob vijoličnih brazilskih hlačk. Na nogah je imela sijoče bele salonarje in samostoječe kožnate nogavice, za katere je imela na levi nogi zataknjeno tudi palico. Največ truda pa je posvetila frizuri. Lase je imela spete v izumetničeno figo, iz katere so na določenih mestih na njen obraz in vrat padali navihani kodri, katere je za to priložnost odločila odeti v pšenično-blond barvo. Za končni dodatek je imela v ušesih še viseče uhane v obliki školjk, ki so bili narejeni iz biserne matice.

Dosegla je učiteljico in izmenjali sta nekaj hitrih besed o nastopu, potem pa se je Ria že obrnila in se odpravila na teraso, kjer je našla tudi svojega soplesalca in se poleg njega naslonila na ograjo.

Kljub temu, da Sophie še ni imela spremljevalca, je vedela kako ga bo dobila. Vedno, kadar so bili plesi, so vsi tisti, ki jim ni uspelo priti do spremljevalke ali spremljevalca, postopali po avli, velikem stopnišču in hodniku pri plesni dvorani. In glede na to, da je bila neverjetno bolj urejena kot ponavadi, bo z lahkoto prišla do soplesalca. Še zadnjič je preverila svojo podobo v ogledalu. Lasje, ki so bili načeloma mavrične barve, je začarala in spremenila barvo v vinsko rdečo. Na sebi je imela oranžno obleko brez naramnic, ki je segala do kolen in je bila na določenih mestih nabrana. Nosila je salonarje, ki so se ujemali z lasmi in obleko, imeli pa so precej visoko peto. Upala je, da bo našla koga dovolj visokega, da ne bo izpadla višja. Ohja, čas je da se odpravim, je pomislila in se odpravila iz Pihpuffovskega doma proti plesni dvorani. Brez truda se je povzpela po stopnicah, bila pa je že malo pozna, zato je bilo bolj malo tistih brez soplesalk. Vsi, ki pa so bili, so bili taki, ki so jo odbijali zaradi videza, ali pa so bili absoutno premajhni. Kar naenkrat je zagledala znan obraz. Na hitro je premerila 'lastnika' obraza. Sicer bo videti, da je nekoliko višja od njega, a ne bo zelo hudo. "MOOORSKOOOW!" je dokaj glasno pritegnila njegovo pozornost. "Saj boš tako prijazen in boš šel z mano na ples?" je s širokim nasmeškom rekla, ga pograbila za roko, preden je odgovoril, in ga odvlekla proti dvorani.

Aron je brez skrbi stopil v veliko dvorano kjer naj bi se odvijal ples v preprosti obleki. Nosil je črne hlače in jopič pod katerim je imel oblečeno preprosto belo srajco. Za ples je vse okrasil še s črno kravato, ki je bila skrbno zatlačena pod jopič. Veliko množico je česal s pogledom in iskal svojo spremljevalko. Kmalu jo je zagledal z njeno sestro, ki sta skupaj stali pri majhni skupinici pri odru. Čisto je pozabil, da tokrat nastopa razred artista, ki bo ta večer skrbel za glasbo. Lahko je videl kako ga je Victoria zagledala in ji podaril širok nasmešek in jo z dvignjenimi obrvmi domišljavo gledal. Moral je priznati, da sta bili obe s sestro lepi. Večina deklet na plesu se je neverjetno potrudila, medtem, ko so fantje samo poskušali ustreči njihovi volji. Aron je počasi zakorakal čez plesišče in mu je v oči padla lepa terasa iz katere so številni učenci opazovali sončni zahod in čakali, da bodo lahko zaplesali pod zvezdami, ko bo začela igrati glasba. Tudi sam se je napotil na teraso in si jo natančno ogledal. Odšel je do stebra okoli katerega se je vila spolzgadovska kača in se brezskrbno naslonil nanj. Zazrl se je v lepo črno jezero, ki se je v oranžnih in bledo rozastih barv veselo bleščal in užival v očaranih vzdihih učencev.

Stopal je okoli plesne dvorane in razmišljal, v kakšno godljo se je spravil, ker še ni imel nobene soplesalke. Pogledal je naokoli in videl, da so bila vsa dekleta že zasedena, nekje je sicer opazil Alysso, a je vedel, da bo ona ta čas še jezna nanj, sam pa tudi ni hotel, da bi se na plesu še pobotala, ker to bi bilo preveč čudno. Ko je tako gledal naokoli, je v bližini zaslišal krik: "Moooorskooow!" Presenečen se je obrnil, da je videl, kako je neko dekle z rdečimi lasmi stopilo k njemu. Vprašljivo jo je pogledal, češ, če jo sploh pozna, potem pa se mu je posvetilo, da ni bil to nihče drug kakor Sophie, ki jo je pred nekaj dnevi srečal v knjižnici dvorca, le, da si je spremenila barvo las, kakor je bilo zanjo očitno v navadi. "Saj boš tako prijazen in boš šel z mano na ples?" ga je vprašala, nato pa, ko je še razmišljal o odgovoru, ga je povlekla proti dvorani. "Naj bo," se ji je nasmehnil, čeprav je bilo več kot očitno na voljo malo izbire. "Sicer pa," je pripomnil, medtem ko se je dvorana počasi polnila in se je občinstvo pripravljalo na veliki dogodek, "kako si vedela, da sem brez soplesalke?" jo je vprašal, potem pa sta stopila malo bolj naprej. Na drugi strani dvorane je videl Alysso, ki si je očitno že našla svojega soplesalca. Na skrivaj jo je opazoval in čakal, da ga je pogledala, nato pa ji namenil grd pogled, enega izmed tistih zamerljivih. Spet je pogledal soplesalko in se ji nasmehnil.

Victoria je morala končati pogovor s profesorico, ker se je nažalost že zmenila vse za nastop, saj je ravno v tistem trenutku v dvorano stopil njen temnolasi soplesalec in se ji nasmehnil, nato pa se napotil na teraso. Victoria se je raje odpravila do mize s hrano in pijačo, ki se je počasi praznila. V poldolgovat kozarec, ki se ga je v bunkeljskem svetu uporabljal za šampanjec natočila medico in se sprehodila na teraso po kateri se je razlegla začasna mirna glasba, ki je bila nadomestek do nastopa. Zvezde na nebu so se že pokazale in te so bile obarvane z le še malo oranžne svetlobe, ki so ustvarjale čudovito vzdušje. Vic je bila nekoliko boljše volje. Počasi je stopila do Arona "Če te ne bi potrebovala, bi te porinila iz terase." Vedela je, da je to le neumesna pripomba pa se ji je vseeno zdelo smešno in se mu je napol hudobno napol iz njene dobre volje smejala. Privzdignila je svoj kozarec in naredila globok požirek opojne pijače. Še enkrat je dvignila kozarec z besedami "Na tale trapasto dolgočasen ples!" Naredila je ponovni požirek in se ob njemu samo nesramno smehljala. Pustila je temnolascu, da jo bulji. Ponavadi je postala besna že ob trenutku, ko ga je zagledala "Boš zdaj kar tiho ali kaj?"

Emm...? Aron jo je presenečeno gledal. Victoria je bila presenetljivo dobre volje "Dobre volje?" Poskušal se je nekako smejati z njo pa ni niti vedel čemu se smeji. "Boš kar tiho?" Ga je vprašala Vic. "Mislim, da bom kar tiho." Počasi se je odpravil v notranjost in ji pomignil naj mu sledi. Počasi se je približal mizi in si tudi sam v enega izmed poldolgovatih kozarcev natočil medico. "Boš kaj jedla?" Za vsak primer si je na krožnik naložil nekaj piškotov in čokoladnih prigrizkov, ter ji pomignil nazaj na teraso. Tam je krožnik odložil na kamnito poličko in se ponovno naslonil na enega izmed stebrov. "Kako to, da se naenkrat z mano smehljaš, se zabavaš in ostajaš dobre volje. Kadar je kdo, ki ponavadi ni tako dobre volje, dobre volje hoče nekaj od mene. Razen, če bi bila rada samo prijazna." Tudi on se je nesramno nasmehnil. Dobro je vedel, da ne bi bila nikoli prijazna kar tako, sploh pa ne z njim.

Počasi mu je postajalo bolj in bolj dolgčas. Vedel je, da je zato malo možnosti pa je vseeno vstal in podal Victorii roko, ko se je začela malo bolj živahna glasba "Greva?" Široko se ji je nasmehnil v vspodbudo.

"Dobre volje!" Mu je pritrdila Vic, ki je imela v mislih drugačno... bolj nesramno voljo. "Mislim, da bom kar tiho." Ji je odgovoril Aron pri naslednjem njenem vprašanju. "Mislim, da bo to za vse najbolje." Je pritrdila Victoria, vendar čisto potiho, s stisnjenimi zobmi, da je ne bi slišal. Nakar ji je pomignil naj mu sledi. Ko jo je vprašal, če bo kaj jedla je bila raje tiho in počakala, da sam naredi izbiro prigrizkov. Ko sta se ponovno vsedla na teraso je najprej večino krožnika spraznila ona sama in mu nato izbod gor izmaknila še zadnji čokoladni prigrizek. "Smehljam? Moja pravica. Zabava? Rada imam zabavo. Ostajanje dobre volje? Kvečemu moja dobra volja." Vse mu je opredelila v povsem preproste skupine in se mu pri tem ves čas zlobno režala nazaj. Celo on ni mogel imeti tako nesramnega režanja kot ona. Tekmovanje v nesramnemu režanju pa jo je kmalu minilo in postalo ji je dolgčas. Iz dremeža z odprtimi očmi so jo predramile besede "Greva?" Aron ji je ponudil roko za ples. Impresivno, to razmišljanje je povedal tudi njen obraz. Vzela je njegovo roko in postila, da jo je povedel do plesišča kjer jih je plesalo le malo. Medtem je pogledala svojo sestro in zavila z oči, dajmo mu priložnost. Seveda pa se temnolasec ni zavedal njenih nadvse umazanih načrtov.

Alice se je v zahodnem stolpu pripravila na ples; oblekla si je elegantno, črno obleko, ki si jo je kupila na Prečni tikpred začetkom šolskega leta. Sicer se ni skladala z belino snega izven Bradavičarke, a ji to ni bilo pomembno. Navsezadnje bom plesala notri in ne zunaj, na mrazu, si je mislila. Lase je imela temno rjave, izjemno mehke in rahlo, čudovito valovite in spete v visok čop. Segali so ji do konca lopatic, v čopu pa so se oblikovali v vijakasto obliko. Elastika, s katero so bili speti, je bila temno (škrlatno) rdeča in v obliki cvetja - Alina najljubša. Obula je prav tako črne čevlje z zelo visoko peto, okoli vratu pa si je ovila škrlatno rdeč, tanek in naskončno dolg šal. Ta je že ob najmanjšem vetrcu nežno zavihral okoli njenega telesa. Drznvraanovka se je še naličila, ter stopila do velikega ogledala na drugi strani sobe, da bi se ogledala v njem. Obleka je, na njeno veliko veselje, ni ovirala pri hoji in se je popolnoma prilegala njeni vitki športni postavi. Rdeče senčilo je poudarjalo dekletove obrazne poteze, črna črta okoli njenih oči, pa je dodala eleganco. Barva njenih oči je bila, kot običajno, temno rjava. Al je zadovoljno pokimala, se zavila v šal, ter z vzravnanim hrbtom odvihrala iz doma, po stopnicah navzdol, na hodnik, proti plesni dvorani. Med hojo je razmišljala o plesu. Zagotovo bo vse bogato okrašeno in bleščeče. Letos je zasedenih veliko več pripadnikov moškega spola, da bo morda v prihodnje vedno težje najti kakšnega prostovoljce za ples. Še pred kratkim sem mislila o moških najslabše. No, pa imam. Zdaj sem pa še kar zainteresirana v njih, poleg tega pa se samo eden ozira za menoj... V mislih je imela Daniela, prijaznega rednega obiskovalca Perona 9 in 3/4. Ko se je pričelo šolsko leto, ji je pomagal vso prtljago znositi na vlak in tako sta postala prijatelja v manj kot desetih minutah. Pravzaprav v petih, saj je Alice ob odhodu videla, da ji je po zraku poslal poljub. Mogoče si pa želi, da bi bila kaj več, ampak sem zanj še premlada... Čakaj! se je ustavila na hodniku, polnem lepo oblečenih dijakov. Vsi so bili namenjeni na ples in so se po parih odpravljali proti prizorišču - plesni dvorani. Drznvraanovka je stopila naprej, znova poglobljena v svoje misli. Kdaj pa je sploh končal šolo? Če je to bilo šele prejšnje leto, vendarle nisem premlada zanj! Ko je tako dokončala s tihim razmišljanjem, je ponosno dvignila glavo, ter se vzravnano, s hitrim korakom pridružila reki mladih navdušencev na hodniku. Malce je izstopala brez fanta ob sebi, a na to niti pomislila ni.

Vstopila je z vsem svojim sijajem. Takoj, ko je stopila skozi vrata pa se je zdrznila. Hm... Spremljevalca pa še nimam... Nenadoma je v svoji bližini opazila nekam znano pojavo; simpaičnega petošolca, brezdelno postavajočega naokoli. Vsaj zdel se je dijak petega razreda. Očitno še nima soplesalke, torej lahko poskusim, si je Alice mislila sama pri sebi in se počasi odpravila proti sproščenemu fantu. Zdel se ji je vedno bolj znan, zato je še malo upočasnila hojo, da bi ga lažje in prej prepoznala. Počasi se je pričel obračati in Alice je že pomislila, da se je zmotila in se je že hotela odpraviti naprej, iščoč drugega samotneža. Ampak radovednost je vseeno prevladala. Sedaj se je Al že popolnoma ustavila in čakala, da končno zagleda obraz kakšnega znanca in ga pozdravi.

(Ponovno - kdorkoli vabljen, zaželjen pripadnik moškega spola pač nekdo, ki je prost, če pa ga ne bo, si ga izmislim)

Ko se je naveličala lepega razgleda, se je Alyssa razgledala po dvorani. Njene oči so se popolnoma po nesreči srečale z Morskowovimi in izmenjala sta si hladne poglede. On je okoli pasu objemal neko privlačno rdečelasko in jezno se je obrnila. Saj ne da bi bila ljubosumna, enostavno ni mu je privoščila. Zapeljivo se je stisnila k Mattu in odvrtela sta se na plesišče, kjer so se že prenekateri parčki stiskali. Opazila je tudi Arona in Vic in svoji sestri zarotniško pomežiknila. Pesem se je končala, vendar se bend ni zagnal v novo, temveč se je umaknil na rob odra, da je naredil prostor za profesorja Colibrija, ki je pridrobencljaL na sredino. S palico se je potapkal po grlu, da je ojačal svoj glas, potem pa se odkašljal, da je dobil pozornost vseh v dvorani. "Dobrodošli, učenci, na naši spoznavni zabavi! Od vašega prihoda sta minila slaba dva meseca, ravno smo se vsi navadili na urnike. Upamo, da vam bo ta večer ostal v lepem spominu. Sedaj pa na oder vabim profesorico Artista!". Po dvorani se je razleglo vljudno ploskanje, Colibrijevo mesto na odru pa je zasedla mlada in vitka temnolaska, učiteljica umetnosti. "Hvala, hvala. Pozdravljeni še z moje strani. Torej, za tiste ki me ne poznate, sem Anabelle Artista in na Bradavičarki poučujem izbirni predmet umetnosti. Za ta ples smo z mojim razredom pripravili prav poseben projekt. Namesto najetih pevcev vas bomo ta večer zabavali mi s svojimi glasovi. Upam da ne bomo preveč zanič." Nasmehnila se je vsem zbranim, potem pa pomignila bendu za njo. Začeli so igrati počasno in umirjeno glasbo in učiteljica je začela peti. ((komad=run-leona lewis)) Parčki so spet zavzeli svoje pozicije in se zibali v mirnem ritmu. Ria je glavo naslonila na svojega gryfondomovca in poskušala ne misliti na njen bližajoči se nastop.

To,si je mislil Aron. Ni pričakoval, da bo Victoria sploh sprejela povabilo od njega. Kmalu je po dvorani zadonela pesem, ki jo je zapela profesorica artista. Njo je poznal samo zaradi Victorie, ki mu je je nedavno nazaj omenila. Sam tega izbirnega predmeta ni imel, zato je bil premalo nadarjen. Namesto tega se je raje veselil nastopa, ki ga bo imela Vic. Profesorico je v mislih pohvalil saj je pela dobro in brez zatikanj.

Ples pa je bil nekaj drugega. Nič drugega se ni počelo kot pozibavalo sem ter tja po mirni glasbi, ki niti ni bila po njegovem okusu. "Ni to dolgčas. Bolje bi se bilo zapreti v spalnico in se smiliti samemu sebi." Na silo se je zasmejal. Njegove besede niti niso bile smešne, le načeti je hotel pogovor. "Kdaj boš imela ti nastop? Upam, da bo kakšna boljša pesem od tega." Tudi tokrat se je nasilo zasmejal in ob njenem pogledu raje počasi potihnil. Namesto, da bi še govoril pripombe ji je igrivo stopil na prste in se ji pri tem nesramno režal. Ponovil je svoje dejanje in še enkrat in še enkrat. "Ups, kako neroden plesalec sem kajne." Ponovno ji je stopil na prste in se ji smejal. V mislih je upal, da bo vse skupaj vzela kot šalo in se bo smejala z njim.

''Jack!'' ga je poklicala, ko se je dokončno obrnil. ''Hej...'' Ni uspela dokončati povabila za spremljevalca, ko jo je prekinil prijazen in lep Drznvraanovec. ''Smem prositi za ples?'' Šele sedaj se je Alice zavedla, da se je učiteljica Artista pripravila na izvedbo uvodne pesmi. Tudi sama je bila v njenem razredu, zato je bila deležna dovoljenja za nastop na plesu, ki naj bi ga imela za Alysso in njeno spolzgadovsko sestro. Besedila ji niti ni bilo treba znati, saj se je vživela v glasbo, da so besede kar same prihajale iz njenih ust. Bila je zelo nadarjena za petje, a to še ni pomenilo, da ni imela treme. Ocenjujoče je premerila mladeniča, s pogledom šinila proti Jacku in mu s tem sporočila, da mu niti slučajno ne namerava sloneti v naročju pet ur. Očitno je opazil njen namig, ter ga tudi razumel. ''Prav, po drugi pesmi te prepustim njemu, če želiš.'' S tem je bila zadovoljna, zato je privolila, ampak z malo privoščljivosti dodala: ''In to boš tako mirno sprejel? Eh, ne vem, če še želim plesati s tabo... Nisem dobra plesalka.'' To rekoč mu je nežno stopila na nogo in se mu nesramno zarežala. Seveda je dobro plesala, samo želela ga je malce zjeziti. Medtem sta že prispela na plesišče, pesem pa se je že pričela. ''Nič hudega, tudi jaz ne.'' Vrnil ji je tako, da ji je spodnesel nogo, ter jo nato ujel v naročje. Naslonila se mu je na mišičaste prsi, premišljujoč o svojem nastopu. Mogoče se mi bo pa zataknilo... Se bom spotaknila?... Bodo razočarani?... Hm. Bolje, da se ne obremenjujem s tem. Da bi se z nečim zaposlila si je pričela pobliže ogledovati svojega soplesalca, ki se je očitno hkrati odločil storiti isto. Skoraj sta se zaletela z glavama, ko sta jih naenkrat dvignila. Tiho se je zasmejal in jo močno objel, da se je Alice počutila bolj kakor kokošja pašteta z zmletimi orehi, kot pa dekle iz mesa in kosti. Niti slučajno ni bila navdušena nad njim. ''Verjetno si mi s tem objemom zmlel vse kosti. Za zdaj hočem ostati še v enem kosu, hvala.'' S skrajnimi močmi se je malo odmaknila od njega, da ga je lahko prestrelila z morilskim pogledom. Takoj je utihnil in svoje roke veliko nežneje ovil okoli njenega pasu. Dobro, potrpi še to pesem. Samo še to pesem. Danes ne želim nobenega tečnega tipa z ranjenim ponosom, si je prigovarjala, medtem pa ugotovila, da je pesmi že konec, kar je sprožilo splošno veselje v vsakem atomu Alinega telesa. Ozrla se je proti odru in pričakovala prihod Alysse in njene sestre na oder z nadležnim Drznvraanovcem ob strani. Grrrrr! Če se v tej minuti ne umakne... A misli ji ni uspelo dokončati - na prizorišču se je pričelo nekaj odvijati, najverjetneje je bil to prihod naslednjih nastopajočih.

[Alyssa, Vic, brez zamere prosim da sm vaju tko zrinla takoj za učitlco. Pa sej si lah tut enga druzga zmislita,... ...ane? ]

Na Sophiino veliko srečo se je Morskow strinjal, kljub temu da mu v nobenem primeru ne bi preostalo nič drugega. "Nisem vedela. Tudi če bi že imel soplesalko, bi očitno ostala sama," je z nekaj zaigranega obžalovanja priznala. Včasih se je res požvižgala na čustva ostalih. Ampak to je bila pač Sophie, tako spremenljiva, kot se spreminja njena barva las. "Na začetku me spet nisi spoznal, kaj?" je rekla in se zahahljala. "Tole je le začasno. Mavrični lasje na žalost ne pašejo k nobeni moji večerni obleki," je razočarano rekla. Zavzdihnila je in spotoma opazila neprijazne poglede, ki sta si jih izmenjala njen soplesalec in neka Drznvraanovka iz razreda profesorice Artiste. Tudi sama je bila v tem razredu, zato naj bi načeloma morala nastopati, a se ji je vedno začel tresti glas, kadar je pela sama pred množico. Z nekaj truda ji je uspelo prepričati učiteljico, da se je usmili in ji pusti samo opazovati ostale. "Greva plesat?" ga je vprašala, ko je žametni profesoričin glas preplavil dvorano. "Mislim, nisem ravno najboljša plesalka, vendar vedno vem kje imam noge," je z nagajivim nasmeškom izjavila.

Se mu je odtrgalo? Victoria je Arona presenečeno opazovala. Kar naenkrat je začel stresati ogabno neumne šale in se na svoj račun na silo smejati. "Moj nastop bo bil takrat, ko mi bodo to rekli.", mu je odgovorila s stisnjenimi zobmi. Takrat je postalo očitno, da mu je dolgčas, pripomnil je kako slab plesalec je in ji dobesedno teptal noge. "Nočeš vedeti kako slab plesalec sem jaz." Zadrževala je misel kako besna je in se mu raje na dvakrat hujši način maščevala. Z visoko peto mu je stopila na nogo s tako silo, da bi manjšemu otroku najmanj zdrobilo prste. "Pa le nisem tako slaba kot sem mislila." Če se ne bi držala prvotnega plana, ki ga je imela bi bilo maščevanje še vsaj enkrat večje. Domišljavo se ji je obraz razpotegnil v širok nasmeh. Počasi se je nagnila naprej in čisto potiho zašepetala Aronu na uho "Pri meni ni dobro delati zamer, ker se ti bo vse vrnilo... v dvakratni količini." Spustila je oprijem in ga odrinila stran "Če ti je tako dolgčas zakaj potem kar ne greš ali pa si poiščeš kaj bolj zabavnega. Poiskat si grem koga drugega, ki mu bo moja navzočnost bolj všeč. Namignila je proti Alyssi, ki ji je bilo z njenim Grifondomovcem prav prijetno. "Opozorila sem te naj mi ne uničiš teh trenutkov!" Takoj, ko je naredila korak stran od njega se je že pojavila v rokah drugega prav tako postavnega Spolzgadovca, ki je srečno opazoval dogajanje in čakal na trenutek, ko jo bo lahko prevzel v roke.

"Verjetno res nočem vede..." Stavka ni uspel dokončati saj se mu je po stopalu razvila organe parajoča bolečina. Vic mu je dobesedno zapičila svojo visoko peto v nogo. "Pa le nisem tako slaba kot sem mislila.", mu je privoščljivo rekla. Nato mu je na uho zašepetala besede, ki niso bile preveč lepe in to s takim načinom govora, da te je zmrazilo po telesu. Čeprav ni bil take narave je moral debelo pogoltniti. Nazadnje je pomignila na njeno sestro, ki se je nekoliko bolj oddaljeno od njiju pozibavala z dobro grajenim fantom. "Pa saj, če..." Tudi tega stavka ni uspel dokončati saj se je že besno pojavila v rokah drugega njegovega sošolca. Sedaj je bil tudi on besen. Odkorakal je naravnost k Victoriini sestri Alyssi in odrinil njenega soplesalca vstran "Spelji se, saj ni tvoja last." Nesramno se je zarežal in se Alyssi zapeljivo nasmehnil "Dovoliš ramenjati soplesalce, tvoja sestra ni bila pri volji... mislim..." Nedolžno se je nasmehnil in še enkrat prepičil njenega prejšnjega soplesalca, ki je še zmerom obnemelo stal na mestu "No morda me je ... spet... nekoliko zaneslo pri njej. In sedaj... spet je besna, pa kaj, ko mi je bilo dolgčas, pa čeprav sem bil res malo brezobziren." Poskušal je najti ritem, da bi obudil Alyssine plesne korake.

Veselo se je pozibavala, stisnjena tesno ob Matta ko je med njenimi rokami naenkrat zazevala praznina. Presenečeno je obstala ob nenadnem izginotju njenega soplesalca, vendar je njegovo mesto po najhitrejšem postopku zapolnil - Aron. Vprašujoče ga je pogledala, medtem pa svoje roke že ovila okoli njegovega vratu. "Pojdi si po pijačo," se je obrnila k svojemu gryfondomovskemu soplesalcu in mu nehala namenjati pozornost. Cukrček v njenem objemu je bil veliko bolj zanimiv. Nekaj ji je zmedeno blebetal o Victorii in kako ni bila razpoložena, potem pa sta na hitrejši tempo glasbe začela živahno plesati. Kar dober čas sta se brez besed sukala po plesišču, ko se je Alyssa zavedela, da se pesem bliža koncu. "Če mi oprostiš..." Izmuznila se mu je iz objema in izginila v množici.

Svojo sestro je našla dokaj hitro, jo brez opozorila iztrgala njenemu partnerju in zapodili sta se proti odru. "Pohiti!", jo je priganjala med tekom. Prišli sta na cilj, hitro pogladili obleki, preverili frizuri, potem pa počasi stopili na oder. Bend je že vnaprej za vsakogar vedel kaj bo pel in začeli so igrati žalostno melodijo. Sestri sta si že ojačali glasove, se še zadnjič vzpodbudno pogledali in začeli peti. ((komad= within temptation - all i need))

((noo, wish come true Alice ))

Zahahljala se mu je, ko je ugotovila, da je na začetku ni prepoznal, kajti imela je drugačne lase. Opravičevala je njihovo barvo z dejstvom, da ne pašejo k obleki, s čemer se je Morskow popolnoma strinjal. Res je razumel njeno odločitev, da si je začarala barvo las, četudi njemu ni kaj dosti koristila. Predlagala mu je, da začneta plesati in mu povedala, da sicer ni ravno najboljša plesalka, a ve, kje ima noge. Sam tudi ni bil najbolj vešč plesa, kot otrok je razvil nekakšen poseben odpor do njega, a približno istočasno z vstopom v Bradavičarko se je tega odpora znebil. Zdaj je bilo od tega že pet let in prav prilegel se mu je en ples. Pogledal je na plesišče in opazil, da večina študentov že pleše, zato je še sam prijel svojo soplesalko in začela sta plesati. Po nekaj korakih je ugotovil, da mu sicer niti ne gre tako slabo, a svojega pogleda ni mogel nikakor umiriti, kajti ves čas je ta nekontrolirano švigal k Alyssi, ki se je prav tako po plesišču vrtela s svojim soplesalcem. Malce ji je zameril dogajanje pri vrelcih, saj tako gladkih zavrnitev običajno ni sprejel najbolje, zato jo je grdo pogledal, nato pa se poskušal osredotočiti na ples s Sophie, da ne bi ta in morda še kdo drug opazil, da pogleduje stran, kajti to zanj ne bi bilo najbolj ugodno. "Saj nama kar gre, a ne?" je pokomentiral situacijo, ker res ni vedel, kaj reči. "Drugače pa, kako kaj zadnje dni?" Poskušal je navezati pogovor z njo in se tako morda sprostiti, kajti vedno manj je bil sproščen. Opazil je, da se je prva pesem končala in že začela naslednja.

Victoria se je nekaj časa še besno pozibavala na mestu, nakar jo je nekaj potegnilo za roke. Njena sestra jo je vlekla na oder, O mater, nastop čisto sem pozabila. Victorii se je po glavi vrtel tok misli kjer se ji je ponovno ponavljala pesem medtem, ko si je urejala lase. Ko sta se z Alysso prepričali, da je vsak lasek na svojem mestu sta elegantno stopili na oder. Začeli sta peti lepo pesem, ki se je počasi razvijala v bolj in bolj glasno ter mogočno kot bi sprva pričakoval. Victoria ni bila posebno živčna. Iz njenega grla so se razvijali čudovit zvoki, ki niso bili nič drugačni od tistih, ki jih je vadila doma v skrivnem podstrešju. Pesem je bila sicer dolga vendar lahka saj se je besedilo večinoma ponavljalo. Konec sta spektakularno končali in stopili iz odra. Victoria se je glasno zasmejala in se obrnila z svoji sestri, ki je bila to leto z njo v presenetljivo dobrih odnosih (glede na prejšnja leta) "Zažigava ali kako bi rekli WE ROCK!" Spet se je zasmejala in ji zastavila še uadnje vprašanje "Kdaj imaš še samostojni nastop?" Sama ga ni imela še takoj. Nameravala je poiskati Arona in mu še nekoliko zagreniti življenje.

Alice je opazila, da je Alyssa svojo sestro že zvlekla na oder in hip zatem je njuna pesem napolnila ozračje. Čudovito sta peli. Komaj sta odprli usta, pa je bila Al že ob mizi s prigrizki. Svojemu soplesalcu se je opravičila z praznim in obrabljenem izgovorom da 'ji je tako slabo, da gre raje na stranišče in tam stoka in spije požirek vode.' Nato je z visoko dvignjeno glavo odvihrala do hrane in pijače, ob tem nekoga pohodila, drugega nadrla, nekega težaka odrinila ter se prebila do koktajlov. ''AHHHH! Jasno! Saj sem vedela! VEDELA SEM! Augh!!!!'' Po nekaj piškotih in čokoladnih pralinejev je sledila nesreča, ki se je lahko zgodila samo njej. S takim ogorčenjem nad ljudmi na njeni poti je zagrabila kozarec, da si je večino pijače zlila po celi obleki. To je zbudilo kar obsežen plaz pridušenih kletvic. Medtem je bilo pesmi že konec, ona pa je švignila do svojega soplesalca, ki se je že oziral za njo. Hitro mu je razložila, da trenutno ne bo nastopila in mu dobesedno ukazala, naj jo nadomesti s svojo pesmijo. Brez pomislekov je pokimal in že je stal na odru, z nasmehom na obrazu, predvsem namenjenem Alice. Trenutek kasneje je že odprl usta in pričel peti ( Justin Bieber - Mistletoe) Razjarjeno, a previdno, da ne bi motila plesa, je švignila iz plesne dvorane in sedaj že glasno preklinjajoč odtopotala v Drznvraanovski dom. Tam se je hitro, kolikor je lahko, slekla, skočila v kopalnco in se stuširala. Celo lase si je umila, si jih s kratkim in enostavnim urokom posušila in spremenila nazaj v prejšnjo pričesko; eleganten, urejen visok čop ravnih, temno rjavih las. Spomnila se je, da si je pozabila v kovček pripraviti tudi drugo obleko namenjeno takšnim plesom, kot je bila ta in drugim slavnostim. Iz svoje prtljage je metala svoje obleke, da so frčale na vse strani. Ne, saj je nisem pozabila...ne...ne, ne, ne, to ne more biti res! Sedaj je bila že tako besna, da niti preklinjati ni mogla. Nenadoma pa se ji je zazdelo, da je v enem izmed kovčkov zagledala nekaj svetlečega. Bila je obleka, ki jo je očitno pripravila Alicina mama, ker bi jo sama pozabila. No, saj jo je. Drznvraanovki je bila ta obleka še ljubša, saj je bila popolnoma enaka tisti, ki jo je imela na sebi le tri minute nazaj, le da je imela prišite vpadljivo žareče sinje-turkizno modre kristalčke, mama pa je priložila tudi šal enak prejšnjemu, škrlatnemu - tokrat enake barve kot kristali na obleki. Oh, hvala mami, STOKRAT HVALA!!!!!!! Je v mislih zakričala Alice in objela čudovito blago. Hitro se je spravila vanj in ošinila svoj odsev v ogledalu. Zadovoljna s svojim videzom si je obula čevlje, za spremembo od ostalih kosov oblačila iste kot prej in s plapolajočim šalom okoli vratu odvihrala nazaj na ples. Ko je vstopila, je njen namestnik ravno odpel svojo točko in se na dolgo in široko priklanjal, da bi zavlačeval do njenega prihoda. Bila mu je tako hvaležna, da ga je na lahko poljubila preden je stopila na oder. Ko je uzrla goste, jo je spet začela mučiti trema. Preden bi se ji še glas pričel tresti, pa je začela peti. Zvok je bil čist, saj se je že kot malo dekletce naučila izvrstno peti, za povrh pa je imela tudi talent in lep, močan glas. Njena pesem je kmalu zazvenela v dvorani (Katy Perry - Thinking of you) in kljub glasnosti komada se Alice ni spakovala - to je naravnost sovražila. Ozirajoč se po plesalcih je ugotovila, da ji gre precej dobro, zato je z nasmehom nadaljevala. Ja, glasba je bila res del njenega življenja, ter je nemudoma šinila skozi njeno telo. Ko je končala, se je elegantno sklonila naprej in z izzivalno navihanim nasmeškom naslednje besede posvetila publiki. ''No, sedaj, pri teh dveh pesmih, bo pa treba malce višje dvigniti noge in se živahneje premikati.'' Ko jih je tako presenetila je začela peti (Taylor Swift - Sparks fly, Taylor Swift - Mean).

[

Jenna je bila že zares pozna. Iz dvorane se je lahko slišala pesem, ki jo je gotovo že pelo kakšno dekle, ki je prav tako kot ona hodilo na ustvarjalni izbirni predmet. Za to priložnost si je nadela umazano rdečo obleko, ki se je lepo ujemala z njenmi kot ponavadi spuščenimi in nakodanimi pšeničnimi lasmi. Obuta je bila v preproste sandalčke, ki so se ujemali z obleko. Obleka je bila tako dolga, da se je že nekoliko vlekla po tleh. Podpirale so jo debelejše nabrane naramnice, ki so se neklje na polovici hrbta zapele na obleki. Obleka je bila pri prsih prav tako nabrana. K obleki je dodala še temno rdečo šminko in svetlikajoče in žvenketajoče zapestnice. Prišla je brez spremljevalca. Preveč je uživala spremljevalce speljati drugim, da bi bila ves večer v tacah drugega. Vzela si je malo rdečega vina. Ni ga marala preveč, pa vendar je skrbela, da bi se vse ujemalo z njeno obleko. Elegantno je stopala po prostoru in čakala, da bi jo kakšen fant sam zaprosil na ples (saj jih jo je že veliko pa niso bili ravno po njenem okusu). Takrat pa je na koncu dvorane pri veliki terasi zagledala temnolasega in privlačnega fanta okoli katerega so se že hihitala dekleta. Dobra tarča, se je zasmejala Jenna sama pri sebi. Počasi je stopala do njega in pustila, da so se fantom poleg nje cedile sline. "Kako, da tak fant preživlja ta večer kar sam?" Spustila mu je očarljiv nasmešek.

Aron je čakal, da bosta Alyssa ali Victoria končno prišli nazaj na ples nakar ga je ogovorilo neko dekle, vsaj eno, ki se ne samo hihita v ozadju. "Nisem sam, moja spremljevalka je imale trenuntno nastop in jo čakam." Predvideval je, da se ne bo vrnila a ga dekle vseeno ni privlačilo in je predvideval, da je eno tistih deklet, ki rade speljujejo fante drugim dekletom. Pravzaprav je bil nekoliko vesel, da v tem trenutku tukaj ni Vic saj bi ji kot gryfondomovki, povsem verjetno izpulila srce in ga klub groznemu okusu vseeno z veseljem pojedla, potem bi se verjetno še znašala nad njenim mrtvim telesom. Čeprav ga ni privlačila pa je moral priznati, da je lepa, pa na pogled vendarle nekoliko važna in samovšečna. "Nimaš soplesalca? Ker mislim, da bi te fantje zveseljem plesali s tabo." Res, da je bila lepa pa vendar se ga je prijemal slab občutek. Ponavadi ni imel razmerji z dekleti iz rdečega doma pa čeprav so bila lepa. Temu se je izogibal zaradi ponosa njegovega doma (drugače ne bi imel nič proti). "Mislim, da je to moja spremljevalka, če mi oprostiš." Aron se je pomaknil nekoliko v desno kot, da se bi mu zdelo, da ga dekle obkroža iz vseh strani "Hej, VIC!" Pomahal je proti Victorii.

"Hej, VIC" Nekdo jo je klical. Ni ji bilo treba dvakrat ugibati kdo je bil. Sunkovito se je obrnila, ko pa je hotela odpreti usta so se ji tako hitro kot so se ji odprla tudi zaprla. Za njim je stala neka plehka rdečarka, ki si je edina očitno upala ogovoriti Arona. Nasmešek se ji je razpotegnil v takega, ki iz njega nisi moral razbrati nikakoršnih občutkov. Ozrla se je v njene roke kjer je držala kozarec rdečega vina, ni še pila iz njega. "Alkohol škoduje zdravju." Iz rok ji je izmaknila kozarec in sama naredila globok požirek ter kozarec obdržala pri sebi. "Lahko bi rekli, da te je bilo lepo spoznali... oh, oprosti nisem ujela tvojega imena." Do konca je izpraznila kozarec in ga podala enemu iz mimojedočih, ki ga je prepoznala iz dveh let nazaj, ko ga je obdelala, da je bil še zdaj popolnoma zatrapan vanjo "Prinesi kaj moji novi prijateljici in naj ne bo rdeče vino." Rdečkarki je podarila prav očarjiv nasmešek, poznala je tako vrsto deklet. Rade bi bile popolne in Victoria je take še posebaj rada obdelala. Pravzaprav je bila vesela, da se je prilepila (kot vsako dekle poprej) ravno na Arona, ki je v tem trenutku samo obnemelo stal ob strani.

"Trenutno me ne zanimajo slinavci, kot so tejle tukaj." Ljubeznjivo se je nasmehnila temnolascu. Tedaj pa... seveda je moral umešati dekle, ki jo je pripeljal na ples. Dekle je bilo seveda iz njegovega doma in neverjetno neprijaznega videza. Kot prvo ji je iz rok izmaknila kozarec z besedami "Alkohol škuduje zdravju." Jenna ji je ponudila nasmeh, da ikaže, da je njeno dejanje ni prizadelo. "Torej zdaj sebi škoduješ." Toliko se je približala dekletu, da bi se je skoraj dotikala "Moje ime je Jenna, prijatelji... me kličejo Jen." Takrat se je po naročilu težaškega dekleta pred njo pojavila nova pijača "Kaj je to? Bučni sok?!" Pijačo je podala prvemu fantu, ki je prišel mimo "Nevem kaj bi rada ampak nekaj mora obrazložiti tvoje obnašanje." Jenna je bila besna, da se je sploh umešala "Zdaj lahko greš." Spet se ji je nasmehnila nato pa se ponovno posvetila temnolascu "Oprosti... nisem ujela tvojega imena, ampak imam občutek, da sem te nekje že videla." Prikrito hududobno, ki ga je prekrivala očarjivost se mu je nasmehnila in pri tem gledala dekle neprijetnega pogleda. "Imaš kaj proti, če ti ga ukradem za nekaj časa. Saj ti nimaš nič proti?" Ponovno se mu je nasmehnila.